Nekoč sva bila učitelj in učenec.
Tega je že dolgo. Danes sva prijatelja. Večkrat se dobiva na kavi. Nedavno me je povabil na razstavo svojih fotografij. Nič takšnega, bi lahko rekli. A vendar je ta zgodba nekaj posebnega. To je zgodba o volji, vztrajnosti, iskrenosti, ustvarjalnosti; nenazadnje o ljubezni do življenja. Samir Elezović, triinštiridesetletni Ljubljančan, je izjemen človek. Navkljub hudi obliki hendikepiranosti, ki mu v družbi postavlja mnoge ovire, je njegova zgodba neverjetno navdihujoča.
Ne sodite po videzu
»Moram povedati, da sem imel srečo v življenju, saj sem bil že kot otrok zgodaj vključen v družbo kot normalen otrok z določenimi drugačnimi potrebami. Največji izziv, poleg komunikacije, mi predstavlja dejstvo, da si ljudje ustvarijo ‘napačno’ mnenje/predstavo že na podlagi zunanjega videza.« (Samir Elezović, Sončnik)
