»Trajnostni razvoj je postal nujen in neizogiben del naše ekonomske in družbene prihodnosti. Posamezniki in organizacije imamo veliko odgovornost, da se soočimo z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ohranjanje virov in družbena pravičnost,« je dejala mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo na posvetu Skupaj gradimo trajnost, ki ga je organizirala GZS pod blagovno znamko Verige trajnosti ekskluzivno za svoje člane.
»Trajnostni razvoj je postal nujen in neizogiben del naše ekonomske in družbene prihodnosti. Posamezniki in organizacije imamo veliko odgovornost, da se soočimo z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ohranjanje virov in družbena pravičnost,« je dejala mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo na posvetu Skupaj gradimo trajnost, ki ga je organizirala GZS pod blagovno znamko Verige trajnosti ekskluzivno za svoje člane.
Trajnostna preobrazba postavlja podjetja pred pomembne izzive, a jim hkrati omogoča tudi velike razvojne priložnosti. Zato je pomembno, da GZS tudi ob teh izzivih pomaga podjetjem tako, da prevzame vlogo stičišča za ozaveščanje, svetovanje, informiranje, usposabljanje in izmenjavo dobrih praks pri razvoju in implementaciji trajnostnih strategij.
Po podatkih novembrske vseevropske raziskave o pristopih podjetij k področju trajnostnega poslovanja več kot 90 % podjetij potrjuje nujnost ESG za prihodnost. V treh četrtinah podjetij je za ESG odgovorno vodstvo ali strokovnjak za skladnost. 71 % se ukvarja z ESG predvsem zaradi pravne nuje. Sledijo zunanji pritiski s 57 % odstotki, predvsem vezano na zahteve poslovnih strank. 56 % vprašanih pa se z ESG ukvarja zaradi internih odločitev v podjetju, predvsem vodstva.
Znotraj raziskave je bilo zaznati, da podjetja okoljska vprašanja veliko bolje naslavljajo kot naslavljajo družbena in upravljavska vprašanja, je poudarila Majerič.
Prikazala je tudi načrt celotne trajnostne preobrazbe GZS, ki je vodena skozi 17 trajnostnih ciljev Združenih narodov, saj GZS verjame, da bo tako tudi sama z okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika lahko zgledno prispevala k trajnostno naravnani družbi. Mednarodni partner pri projektu Verige trajnosti je podjetje PARK, ki je od leta 2012 aktivno tudi na slovenskem trgu. Tako so razvili in implementirali inovacijske in trajnostne strategije za podjetja, kot so Adria Mobil, Elan in Julijske Alpe. Med njihovimi mednarodnimi referencami so podjetja Lego, BMW, Unilever, Sony, Airbus ter Bosch.
O tem, ali je trajnostno poslovanje grožnja ali priložnost, je spregovoril Frans Joziasse, direktor in soustanovitelj podjetja PARK. To je že leta 2019 opredelilo manifest Design for Humanity (Design za človeštvo) z 20 globalnimi voditelji oblikovanja, ki je postal pomembno gonilo preobrazbe v organizacijah. »Trajnostnost je vse večja priložnost in kazalnik uspešnosti za podjetja in njihove voditelje,« meni Joziasse, pri čemer vidi naraščajočo regulacijo, zahteve kupcev in interes investitorjev za ESG kot močne vzvode, ki prispevajo k prepotrebni spremembi. Verige trajnosti GZS bodo prispevale k temu, da bo Slovenija postala primer evropskega standarda, je še dodal.
Primere najboljše slovenske prakse, kako se srečujejo s trajnostnimi izzivi, so predstavili Hidajet Kurbegović iz Adrie Mobil, Dalija Delić iz Iskraemeca ter mag. Aleš Mesec iz podjetja Unichem.
Prvo trajnostno strategijo so v Adrii Mobil naredili že leta 2020, leta 2021 so izračunali ogljični odtis podjetja. Leta 2023 so prenovili trajnostne cilje, v letošnjem letu pa so začeli tudi s trajnostnim poročanjem. Optimalen pristop podjetja k trajnosti vidi Kurbegović v analizi trenutnega stanja ter uskladitvi ‘želj’ in realnosti. Izpostavil je pomen usmerjenosti v relevantne zadeve za podjetje, informiranje celotnega podjetja in vseh struktur za uspešen zagon aktivnosti ter vključenost celotnega podjetja in izogibanje ‘otočkom odgovornih’. Nujna je tudi struktura sledenja aktivnostim in obvezni frekvenčni sestanki z jasno definiranimi aktivnostmi.
Iskraemeco ima holistični pristop k trajnostnemu razvoju, ki je vedno bolj zasidran v strategiji, vrednotah in tudi kulturi podjetja. Stremi k popolni transparentnosti v poslovanju in ravnanju. Delić je izpostavila, da imajo vzpostavljen popolnoma digitaliziran sistem upravljanja. Od letošnjega leta imajo tudi dediciran tim z odgovorno osebo za trajnostni razvoj. CSRD v podjetju vidijo kot novo priložnost, ki sicer prinaša določene izzive, ne pomeni pa dodatne obremenitve.
Brez razvoja, inovativnosti je težko implementirati trajnost, je bil jasen Mesec. Dodal je, da so družbena odgovornost, ekološka prizadevanja in trajnostna naravnanost podjetja del poslovne strategije. Veliko vlagajo tudi v izobraževanje sodelavcev in širše družbe preko njihove revije Gaia.
SID banka s programoma SID zelen ponuja financiranje trajnostnih projektov in podjetij. Zavarovanje je preko jamstvene sheme EIF. Tudi sama SID banka po besedah Gašperja Ježa prehaja na trajnostno poročanje skladno s CSRD pri poročanju za leto 2025. Svoje zahteve po ESG podatkih podjetij bo prilagajala zahtevam glede razkritij skladno s CSRD direktivo in ESRS standardi.
Vir: Media GZS >>
VIR: GZS