Foto
osebni arhiv

Slaven Lunar Kosanović, hrvaški umetnik, grafični oblikovalec in grafitar, je s svojim delom okrasil že številna evropska mesta, med drugim Amsterdam, Oslo, Pariz, Atene, Berlin, Lizbono in London, pa tudi prestolnice drugod po svetu, kot so Havana, Hanoi, Auckland, Melbourne, New York, Saigon, Seul, Sydney in Tokio. Njegov prepoznavni motiv so živali, natančneje mačke.

V Umetnostno galerijo Maribor je pripeljal razstavo »Recycle or Try«, ki nosi močno okoljsko sporočilo in naslavlja vprašanje, kaj lahko naredijo posamezniki, da zmanjšajo negativni vpliv na okolje. Razstava, ki je na ogled med 17. marcem in 6. majem 2023, opozarja tudi na odgovornost industrije, ki vsak dan proizvede ogromno količino nepotrebnih odpadkov. Celotna postavitev sestoji iz recikliranih in ponovno uporabljenih materialov, kot so embalaža in druge smeti. V sklopu te razstave je umetnik izvedel tudi nekaj sodelovanj s slovenskimi umetniki, kot so Hana Stupica, vrhunska ljubljanska grafiterja Azram in Planet Rick – Miha Kosmač ter drugi.

Z njim smo poklepetali predvsem zato, ker sodeluje tudi z znanimi blagovnimi znamkami, ki ga najemajo, da zanje ustvarja grafite kot drugačno, nadvse urbano, a še vedno obrobno marketinško orodje.

Oče balkanske grafitarske scene, haha, hvala, Tine (smeh). Razstava »Recycle or Try« je moja prva razstava na pobudo – in organizacijo – agencije. Neizmerno sem vesel sodelovanja z ljudmi, s katerimi delim pogled na svet in smo podobnega mnenja glede marsikaterega fenomena, ki nas obkroža. Sinergija združljivih, a vseeno nekoliko različnih področij je odlična priložnost za izziv in napredek. S Tinetom Lugaričem se dobro razumeva, deliva si tako izkušnje v hip-hop glasbi kot tudi v oglaševalskih agencijah.

Ko pogledam nazaj, mi je jasno, da so me grafiti pritegnili že kot otroka, natančneje proti koncu osnovne šole, in potem se je razmeroma hitro v moji roki znašel sprej. Risbe iz zvezkov in papirjev so takrat oživele na večjih formatih in navpični površini.

To potovanje traja že več kot 30 let in je bilo vse prej kot enostavno. Pot sem opisal v moji knjigi Iz Zagreba z ljubeznijo in če jo opišem na kratko, bi rekel, da je radovednost dobro gonilo, ko jo spremlja vztrajno delo; iz tega se je rodil moj uspeh. Strast sem razvijal tudi na potovanjih, rad se spominjam potovanj s starši po Evropi, prepričan sem, da so bila ključna za moja prihodnja potovanja po tujih državah, kulturah in običajih in za zanimanje za nekaj drugačnega. Najljubši del vsakega potovanja pa je bila vrnitev domov.

»Ideja 'razmetavanja', torej neracionalne porabe, mi nikoli ni ni bila blizu. Zavedam se, da mnogi ljudje poskušajo nadomestiti lastno nesrečo in neuspeh v življenju s pretirano potrošnjo, vendar dobro vem tudi to, da obstajajo tudi drugi načini, da se človek počuti bolje,« pravi umetnik.

Ideja »razmetavanja«, torej neracionalne porabe, mi nikoli ni ni bila blizu. Zavedam se, da mnogi ljudje poskušajo nadomestiti lastno nesrečo in neuspeh v življenju s pretirano potrošnjo, vendar dobro vem tudi to, da obstajajo tudi drugi načini, da se človek počuti bolje.

Ko smo bili otroci, nam je oče prinašal tisti povezan, neskončen papir za tiskanje, ki je bil popisan le na eni strani, mi pa smo lahko na drugi strani risali. Tudi mama je prinašala domov porabljen papir iz jezikovne šole, kjer je delala, ki smo ga prav tako porabljali za risanje. Želim povedati, da že kot otrok nisem uporabljal svežega, čistega papirja, ampak smo porabljeni papir reciklirali. Recikliranje na način 70- in 80-ih let prejšnjega stoletja, bi ga poimenoval. Takrat se namreč še ni veliko govorilo o tem fenomenu.

»Recycle or try« je kombinacija več serij del, katerim smo postopoma dodajali nova dela, prav za to razstavo pa smo pozneje ustvarili še veliko drugih. Gre za reciklirane materiale, ki so bili uporabljeni doma ali pa najdeni nekje ob poti. Na primer, skupek lesa sem našel v gozdu, kos blaga je del stare scenografije, ki sem jo delal za videospot skupine Nipplepeople, potem je tu stara skateboarding deska, ki sem jo dobil od lastnika skejtrske trgovine GoodVibez skateshop, veliko predmetov pa mi je dal brat Ivo. Vsako delo ima svojo zgodbo, dejansko jo narekujejo sami s svojo obliko, materialom ali situacijo, v kateri so bili najdeni. To zgodbo pa sem na te predmete tudi naslikal. Poleg razstave mojih samostojnih del je na razstavi na ogled tudi več sodelovanj z najrazličnejšimi avtorji iz Hrvaške in Slovenije. Umetnost ni solo igra, ampak dejavnost, v kateri je treba deliti, sodelovati, kombinirati in posledično napredovati, se kaj novega naučiti ... To je neke vrste potovanje, v katerega ne greš fizično, ampak vstopaš v sodelovanje, ki je polno dogovorov z drugo osebo, iskanja skupne kemije in rezultata, s katerim želita biti oba partnerja zadovoljna. Na razstavi lahko obiskovalci vidijo tudi reciklirana stara platna, ki so preživela zagrebški potres leta 2020. Ideja ustvarjanja iz recikliranih materialov je torej dajanje novega življenja in nove vrednosti predmetom, ki bi jih večina ljudi zavrgla.

Pri razstavi »Recycle or Try« so sodelovali še mnogi Slovenci, med njimi Hana Stupica, Nenad Cizl, Vasja Urh, Azram, Name Studios, Teoson in Planet Rick, ter Hrvati, na primer Smack, 2Fast, Mirela Blažević, Petra Grozaj, Zets, Morka, Mosk, Poster, Tea Jurišić, Alba Miočev, Klasja Habjan in drugi. Ko naštevam vsa ta imena, morda deluje, da gre za skupinsko razstavo, vendar je velika večina razstavnih eksponatov vseeno samostojnih del, galerijski prostor pa ni prav majhen (smeh).

Gre za marketing, ki zelo pogosto poteka od ust do ust. Blagovne znamke vidijo moja dela, ki so jim všeč, in si želijo nekaj podobnega pri svojem izdelku. Če je to združljivo z njihovo ciljno skupino, se obrnejo name in tako pride do sodelovanja. Izjemno sem vesel, da so moja dela prepoznana, in všeč mi je, da označujem izdelke na prav poseben, moj način. Eno od aktualnih in zelo pomembnih sodelovanj je izdelava etiket za gin Old Pilot's.

Grafiti pomenijo označevanje teritorija, kot da bi rekli »to sem jaz«, »to je moje«, »to je moj dosežek«. Tako pri grafitiranju kot tudi pri marketingu gre za predstavljanje javnosti v čim boljši luči, le da gre pri prvem za predstavljanje umetnika, pri drugem pa izdelka ali storitve. Davor Bruketa (znani hrvaški kreativni direktor, soustanovitelj agencije Bruketa&Žinić, zdaj Bruketa&Žinić&Grey, op. ur.) je nedavno v intervjuju dejal: »To, o čemer govorijo o tebi, ko te ni, je tvoja znamka.«

Prepoznavnost in ugled znamke vplivata na percepcijo kakovosti. Grafiti so zelo neposredni, vizualno privlačni in še vedno nosijo stigmo nečesa prepovedanega. Mislim, da so zaradi tega zanimivi za ljudi, ki inovirajo in pošiljajo na trg nove izdelke. Ni pomembno, ali je človek po poklicu računovodja, voznik, astronavt ali umetnik, vsi se trudimo, da se predstavimo v najboljši luči, da bi naša dela postala zaželena in pridobivala vrednost.

Del grafitov bo vedno sodil v sfero nelegalnega in njihovi ustvarjalci bodo preganjani, ampak to ni nič posebnega. Tudi del voznikov avtomobilov bo še naprej povzročal prometne nesreče in del ljudi bo uporabljal sekiro ali nož za škodovanje drugim namesto za rezanje kruha ali cepljenje drv. Veliko človeških dejavnosti lahko obstaja na eni ali drugi strani zakona, pa tudi na katerem koli drugem mestu med tema dvema skrajnima točkama. Grafite danes vidimo kot odlično platformo za ustvarjalne ljudi, njihovo povezovanje, učenje in napredovanje na globalni ravni. Številna dela, razstave in publikacije prikazujejo grafite in jim s tem utirajo mesto že več kot petdeset let.

Danes zelo redko najdemo mesto, v katerem ne bi bilo grafitov, ustvarjenih v komercialne namene. Njihova vseprisotnost kaže na to, da je grafitarstvo kot del marketinga prepoznano, sprejeto in zelo prisotno v oglaševanju.

Odziv javnosti je seveda odvisen od tega, kdo oglašuje, kdo je ustvaril grafit, v kakšnem kontekstu je oglas predstavljen, kje točno stoji in tako dalje. Odzivi ljudi so vedno odvisni od zgoraj omenjenih dejavnikov, sam grafit jih običajno ne zmoti več. V zadnjem času nisem opazil kakršnih koli kontroverznosti glede risanja velikih muralov v komercialne namene.

Mislim, da so grafiti vsekakor učinkoviti pri določenih ciljnih skupinah. Iz lastnih izkušenj bi rekel, da so moji naročniki v večini primerov iz višjega plačnega razreda, bolj izobraženi, inteligentni, odprti in radovedni. Ne glede na to, ali prihajajo do mene kot zasebniki, ki naročajo ali kupijo dela za lastno zbirko, ali v obliki delovne skupine, ki sestavlja komunikacijsko akcijo za izdelek, je grafit – ali risba – zelo privlačna rešitev. V prihodnosti vidim še veliko potenciala v kulturi grafitov.

Sosledje dogodkov je logično in podobno kot pri drugih partnerstvih na tem področju. Stranka izrazi svojo željo in cilj, nato gremo skupaj skozi proces dela in določimo čim bolj natančen potek in navodila. Ob tem jim razložim svoj pristop, uredimo parametre, začnemo s procesom ustvarjanja izdelka in sproti pilimo vizualizacijo, dokler ne pridemo do rešitve, s katero smo vsi zadovoljni. Delo se potem izvede bodisi na steni bodisi digitalno. Po opravljenem delu je naš skupni cilj še, da delo pridobi prepoznavnost in jasno sporočilo, kaj je njegov namen.

Težko sodim, katera znamka ne bi mogla vključiti grafitov v svojo marketinško strategijo, lahko pa pojasnim, za koga ne bi risal. Neprimerno bi se mi zdelo delati za orožarsko industrijo, obskurne politične stranke in gibanja, katerih dejanja so v nasprotju z moralnimi načeli večine ljudi. Prav tako ne bi sodeloval pri oglaševanju podjetja, za katerim stoji oseba, za katero vem, da škodi družbi.

Mirko Ilić, s katerim ste ravno prejšnji mesec opravili intervju, mi je pred časom v New Yorku svetoval: »Vsaka oseba, ki jo poznaš, je lahko tvoj potencialni agent.«

Prav je imel. Moj kolega je začel delati v tej galeriji in tako je predlagal, da vanjo umestijo tudi moja dela. In zgodilo se je. Danes v njej razstavljam in prodajam nekaj svojih del. Vsaka platforma, vsaka oseba, vsako delo, vsaka objava, tiskana ali digitalna, ima v tem velikem, a zelo povezanem svetu, potencial, da doseže velik uspeh.