Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS), Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) ter Inženirska akademija Slovenije (IAS)
Ljubljana, 2. februar 2023 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS), Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) ter Inženirska akademija Slovenije (IAS) so se na današnjem sestanku dogovorili za krepitev medsebojnega sodelovanja in proaktivno naslavljanje »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je uvodoma spregovorila o pomenu povezovanja gospodarstva, znanosti in institucij znanja. Izpostavila je oktobra 2020 podpisano zavezništvo med GZS, RKRS in KOsRIS za vzdržen razvoj Slovenije in se zavzela za še tesnejše medsebojno sodelovanje. V luči povezovanja naj bi se zavezništvu pridružila tudi Inženirska akademija Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Tako rektor Univerze v Ljubljani in predsedujoči Rektorski konferenci RS prof. dr. Gregor Majdič kot direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in predsednik IAS dr. Mark Pleško so pozdravili pobudo tesnejšega partnerstva in proaktivnega delovanja v dobro razvoja Slovenije. Prof. dr. Anderluh je ocenil, da so določeni v zavezništvu zastavljeni cilji že doseženi, določeni so v izvajanju, druge cilje pa je potrebno na novo definirati in jih znova nasloviti. Opozoril je, da je postopek preoblikovanja ARRS v novo Agencijo za raziskave, razvoj in inovacije prepočasen ter primanjkuje jasnih usmeritev. Sogovorniki so bili kritični tudi do novo zastavljenega Inovacijskega sveta, kjer, kot je poudaril prof. dr. Majdič, ni vključen noben predstavnik iz raziskovalne in razvojne sfere. Dr. Pleško je priporočil, da se da večji poudarek strateškemu pristopu ter zagotavljanju visokokvalificiranih kadrov tako v gospodarstvu kot v raziskovalni sferi. Sogovorniki so spregovorili o pomenu inovacij, demo in pilotnih centrov, razvojnega povezovanja na vseh ravneh tehnološkega razvoja (TRL 1-9) ter izpostavili nujnost povečanja razpoložljivih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije. Hkrati so se zavzeli za uskladitev področij raziskav in razvoja s potrebami in zmogljivostmi gospodarstva. Strinjali so se, da brez sodelovanja vseh deležnikov, tudi politike, brez pravih usmeritev in ciljanih akcij ne bo mogoče doseči dviga dodane vrednosti v Sloveniji. Gre sicer tudi za enega izmed ciljev, ki jih je izpostavila GZS na zadnjem Vrhu slovenskega gospodarstva – dvig dodane vrednosti na 88 tisoč evrov do leta 2030. Da to dosežemo, pa so potrebni tudi motivirani, kompetentni in primerno plačani kadri, so bili jasni sogovorniki. Konec februarja oz. začetek marca Gospodarska zbornica Slovenije, Rektorska konferenca Republike Slovenije, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Inženirska akademija Slovenije ter Svet za razvoj SAZU načrtujejo podpis širšega zavezništva za nadaljnji razvoj Slovenije, h kateremu bodo povabili tudi predstavnike vlade.
VIR: GZS
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je uvodoma spregovorila o pomenu povezovanja gospodarstva, znanosti in institucij znanja. Izpostavila je oktobra 2020 podpisano zavezništvo med GZS, RKRS in KOsRIS za vzdržen razvoj Slovenije in se zavzela za še tesnejše medsebojno sodelovanje. V luči povezovanja naj bi se zavezništvu pridružila tudi Inženirska akademija Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Tako rektor Univerze v Ljubljani in predsedujoči Rektorski konferenci RS prof. dr. Gregor Majdič kot direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in predsednik IAS dr. Mark Pleško so pozdravili pobudo tesnejšega partnerstva in proaktivnega delovanja v dobro razvoja Slovenije. Prof. dr. Anderluh je ocenil, da so določeni v zavezništvu zastavljeni cilji že doseženi, določeni so v izvajanju, druge cilje pa je potrebno na novo definirati in jih znova nasloviti. Opozoril je, da je postopek preoblikovanja ARRS v novo Agencijo za raziskave, razvoj in inovacije prepočasen ter primanjkuje jasnih usmeritev. Sogovorniki so bili kritični tudi do novo zastavljenega Inovacijskega sveta, kjer, kot je poudaril prof. dr. Majdič, ni vključen noben predstavnik iz raziskovalne in razvojne sfere. Dr. Pleško je priporočil, da se da večji poudarek strateškemu pristopu ter zagotavljanju visokokvalificiranih kadrov tako v gospodarstvu kot v raziskovalni sferi. Sogovorniki so spregovorili o pomenu inovacij, demo in pilotnih centrov, razvojnega povezovanja na vseh ravneh tehnološkega razvoja (TRL 1-9) ter izpostavili nujnost povečanja razpoložljivih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije. Hkrati so se zavzeli za uskladitev področij raziskav in razvoja s potrebami in zmogljivostmi gospodarstva. Strinjali so se, da brez sodelovanja vseh deležnikov, tudi politike, brez pravih usmeritev in ciljanih akcij ne bo mogoče doseči dviga dodane vrednosti v Sloveniji. Gre sicer tudi za enega izmed ciljev, ki jih je izpostavila GZS na zadnjem Vrhu slovenskega gospodarstva – dvig dodane vrednosti na 88 tisoč evrov do leta 2030. Da to dosežemo, pa so potrebni tudi motivirani, kompetentni in primerno plačani kadri, so bili jasni sogovorniki. Konec februarja oz. začetek marca Gospodarska zbornica Slovenije, Rektorska konferenca Republike Slovenije, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Inženirska akademija Slovenije ter Svet za razvoj SAZU načrtujejo podpis širšega zavezništva za nadaljnji razvoj Slovenije, h kateremu bodo povabili tudi predstavnike vlade.
VIR: GZS
