Gorazd Penko je od leta 2002 direktor Maratona Franja BTC City, ki bo letos 10. in 11. junija. Je tudi kolesarski trener in nekdanji tekmovalec; v kolesarstvo je vpet že domala vse življenje. Kolesarjenje je, pravi, njegovo življenjsko veselje.

Kar zadeva kolesarstvo, je Franja pozicionirala Ljubljano kot kolesarsko mesto; ne nazadnje smo že trinajst let del svetovne serije maratonov (UWCT Grand Fondo, op. p.). V Ljubljani smo pred leti organizirali (KD Rog, ki organizira Maraton Franja BTC City, op. p.) tudi svetovno prvenstvo kolesarjev amaterjev te serije. Imeli smo žensko profesionalno ekipo, ki je bila uspešna na svetovni ravni. Vse to je pripomoglo in pripomore k promociji Ljubljane kot športnega mesta. Zadnja leta pa seveda tudi izjemni uspehi slovenskih kolesarjev.

Najprej, Ljubljana je zagotovo športno mesto. Športni dogodki pa vnašajo v destinacijo še več življenja. Pripomorejo tudi k izboljševanju športne in druge infrastrukture … Na ravni turizma zagotavljajo večji obisk, še zlasti, ko gre za mednarodna tekmovanja, ki jih obiskujejo tudi navijači. Pri rekreativnih prireditvah so udeleženci manj osredotočeni na sam športni dosežek kot pri tekmovalnih športih in si vzamejo več časa za raziskovanje destinacije. Poleg tega pri Franji opažamo, da se je iz leta v leto udeležujejo isti kolesarji, tudi iz tujine, ki vsako naslednje leto pripeljejo s seboj še kakšnega novega udeleženca. Kot zanimivost naj povem, da je na maratonu več let zmagoval nemški kolesar, ki je bil ob prvem obisku tako navdušen nad Ljubljano in Franjo, da je bil lani tukaj že z dvajsetimi kolegi, letos pa naj bi pripeljal poln avtobus.

Zagotovo. Pri Franji tako v Ljubljani kot ob trasi maratona. Ob njej je toliko gledalcev, da bolj spominja na dirko, ne na maraton! Franja ima med več kot tridesetimi maratoni v svetovni seriji največ gledalcev ob progi.

Že 48 let. Kolesarstvo je moje življenjsko veselje. Še vedno rad grem na kolo.

Ko sem pred kakšnimi tridesetimi leti kolesaril proti Cerkniškemu jezeru, so domačini vpili za mano: »Pomagaj nam raje pri delu, namesto da goniš kolo!« In kolega mi je pred časom dejal, da se spominja, kako so se mi, ko smo bili mladi, vrstniki smejali, ker sem raje kolesaril, kot da bi se jim pridružil na košarkarskem igrišču. Ob tem je dodal: »Ko bi takrat vedel, kako je kolesarjenje fajn!« Kolesarstvo je v Sloveniji postalo izjemno priljubljeno, čeprav še vedno občutno manj kot v številnih drugih državah. Še zlasti z električnimi kolesi se je populacija kolesarjev izjemno povečala, kar je za turizem gotovo zelo zanimivo.

Ljubljana je zaradi pretežno ravnega terena odlična za vsakodnevno kolesarjenje. Njeno zaledje pa s pestrim terenom ponuja številne možnosti za različne vrste kolesarjenja, od cestnega do gorskega; od ravnice z Ljubljanskim barjem do vzponov, kamor koli se ozremo; od manj prometnih do gozdnih in makadamskih cest. Ko v tujini promoviram Ljubljano, tudi rad povem, da lahko samo dobrih deset kilometrov iz prestolnice že srečaš medveda.

Traso Barjanke sem prekolesaril že kakšnih petnajstkrat, v okviru prireditve in sam; maratona se ne udeležujem, vendarle sem del organizacijskega odbora in moram sodelovati pri skrbi za čim boljši potek prireditve, Barjanko pa prekolesarim. Kot kolesarski izlet, ki razkriva lepote in raznolikost Ljubljanskega barja, je bila zelo dobro sprejeta.

Najprej je to seveda delovna obveznost z veliko skrbmi (nasmeh). Ko se prireditev konča, pa smo vselej izjemno ponosni, da nam jo je izpelo izpeljati. Je kar velik zalogaj.

Pogosto kolesarim po dolini Besnice do Litije in gradu Bogenšperk ter skozi Škofljico, Ig, do Podpeškega jezera.

VIR: ZTLJ