Zatorej, dragi Glavkon, je vzgoja, ki jo daje glasba, tako pomembna; pri njej namreč prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta in naučita človeka plemenitega vedenja: tako postane plemenit vsakdo
avtor Tomaž Bole 17. novembra, 2022
Zatorej, dragi Glavkon, je vzgoja, ki jo daje glasba, tako pomembna; pri njej namreč prodreta najgloblje v dušo ritem in harmonija, jo najmočneje prevzameta in naučita človeka plemenitega vedenja: tako postane plemenit vsakdo, ki je pravilno vzgojen, kakor velja nasprotno za vsakogar, ki ni tako vzgojen. In nadalje: ker napake in slabosti pri umetnini kakor v naravi najbolje spozna tisti, ki je v glasbi pravilno vzgojen, in ker – iz upravičene nejevolje nad njimi – z veseljem hvali lepo, sprejme to v svojo dušo in se s tem hrani ter tako postane lep in blag, nujno vse grdo graja in sovraži že od zgodnje mladosti dalje, še preden lahko razume vzrok za to. Ko se mu zbudi razum, ga z veseljem pozdravi in zaradi notranje sorodnosti najbolje spozna tisti, ki je tako vzgojen. (Platon, Država)
Okrog dva tisoč štiristo let je star zapis starogrškega filozofa o pomenu glasbe za človeka. In tako, kot v vseh teh zgodovinskih letih, so njegove misli še danes izjemno pomembne. A glasba ne nastaja sama po sebi. Skladatelj jo mora ujeti iz neizmernega polja zamisli in jo zapisati. V času glasbene renesanse pred približno pol tisočletja je bil velik mojster zapisovanja najbolj popolne vokalne glasbe naš Jakob Petelin Kranjski – Iacobus Gallus Carniolus. V obdobju glasbenega klasicizma je kraljevsko glasbo iz nam nevidnih svetov v note prelival Wolfgang Amadeus Mozart. Dva glasbena velikana, vsak svoje dobe.
Vsekakor ne vemo, če sta Gallus in Mozart vedela za Platonove modre misli o glasbi, pa jima pravzaprav tudi ni bilo treba. V povezavi z absolutnim sta nam dala čudovita glasbena dela, ki so izjemna podlaga za uresničevanje Platonovega nasveta Glavkonu, ki ga, seveda, razumemo kot svetilnik človeštvu. In zdaj pridemo do bistva glasbe. Tudi najlepše note so le pike na papirju, če jih glasbeniki ne prelijejo v zvočne melodije in harmonije. Tu pa naletimo na izziv: kako izbrati pravega glasbenika, katerega interpretacija suhoparnih not bo postala sončno življenje, ki bo seglo poslušalcu v srce in dušo in mu odpiralo širino duha.
O poklicanih in izbranih
Biti glasbenik je zahteven poklic. Novinar in glasbeni ocenjevalec Marijan Zlobec je nekoč zapisal, da vsako leto v tujini študira na glasbenih univerzah in akademijah po svetu med 70 in 100 študentov, večina so instrumentalisti. Če k temu prištejemo še tiste na ljubljanski glasbeni akademiji, je to zajetna četica glasbenikov, za katere se lahko vprašaš, le kam bodo šli po končanem študiju? Koliko jih lahko najde zaposlitev v tujini, za koliko od njih bo prostora doma?
Preberite več na https://navdihni.me/gallusov-oder-izbranih-talentov/, na portalu Navidhni me, ki ga izdajamo v Insights, družbi za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.
Preberite več na https://navdihni.me/gallusov-oder-izbranih-talentov/, na portalu Navidhni me, ki ga izdajamo v Insights, družbi za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.
Vir: Insights
