Ljubljana, 28. februarja - V Ljubljani je danes potekal FDI Summit, osrednji poslovni dogodek s področja razvojnih vprašanj z namenom izboljšanja slovenskega investicijskega okolja. Kot so ocenili sodelujoči, se je geopolitično okolje v zadnjem letu precej zaostrilo, kar pa prinaša tudi številne poslovne priložnosti. Eden večjih izzivov pri tem je pomanjkanje kadrov.

 

Slovenija mora izkoristiti potenciale prijaznega in stimulativnega delovnega okolja za visoko usposobljeno delovno silo ter še naprej vlagati v dobaviteljska podjetja. Ob tem je nujno, da sprejme reforme na številnih področjih, so poudarili v prvem delu konference.

"Čakajo nas številne reforme, med drugim zdravstvena in davčna reforma, reforma javnega sektorja in stanovanjske politike. Vse to, da bi lahko povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ob tem pa zagotovili stabilne prihodke v proračun," je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Ob tem je ponovil, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami previsoko obdavčitev dela in prenizko obdavčitev premoženja.

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je poudarila pomen sodelovanja med slovenskim in nemškim gospodarstvom, ob tem pa izpostavila tudi nujnost sodelovanja z vlado. Nemško gospodarstvo v Sloveniji je pripravilo dokument, ki so ga predali premierju Robertu Golobu, v njem pa opozarjajo na pomanjkanje delovne sile v Sloveniji in pozivajo k večjemu upoštevanju pravil notranjega trga, ki predvideva enako obravnavo slovenskih podjetij in podjetij iz EU.

V nadaljevanju je potekala okrogla miza o konkurenčnosti. Direktor Hidrie Holding Iztok Seljak je poudaril, da tuji investitorji v določeno državo pridejo zaradi velikosti trga oziroma nizke cene delovne sile. Slovenija po njegovih besedah nima nič od tega.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je dejal, da želi vlada povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva; ne le na področju tujih neposrednih investicij, ampak tudi na drugih področjih. Slovenija je denimo prva na področju čezmejnega sodelovanja, smo pa na 109. mestu na področju izdaje gradbenih dovoljenj.

Direktor Brinoxa Uroš Kušar je dejal, da je ureditev trga delovne sile ključnega pomena. Vendar pa je treba najprej preveriti, ali morda ne govorimo preveč o kvantiteti delovne sile, manj pa o kakovosti in specializacijah. S tem se je strinjal tudi generalni direktor ebm-papst Slovenija Aleš Poljanšek. Ta je ocenil, da v Sloveniji veliko govorimo o delu, vendar podatki kažejo, da delamo le 37,5 ure na teden. To je manj kot drugje, še posebej v primerjavi na globalni ravni.

Pred okroglo mizo je strokovnjakinja s področja gospodarstva na Dunajskem inštitutu za mednarodne ekonomske študije Doris Hanzl-Weiss predstavila gospodarski in družbeni vpliv neposrednih tujih naložb v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi. Kot je dejala, je regija v zadnjih desetletjih beležila visok pritok tujih neposrednih investicij, pri tem izstopajo predvsem Baltske države in države Zahodnega Balkana.

Udeležence je nagovoril tudi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Izzive vse bolj polariziranega sveta najbolj občutijo manjši igralci, med katere sodi tudi EU. Če želi držati korak z velikimi svetovnimi igralci, mora ukrepati hitro, saj časa zmanjkuje, je poudaril.

Ključni izzivi, ki bi jih morala nasloviti Slovenija, so po njegovih besedah poiskati priložnosti znotraj obstoječih makroekonomskih okvirov, pregledati trenutne razvojne prioritete, izvesti strukturne reforme in intenzivno nadaljevati internacionalizacijo gospodarstva.

O položaju slovenskega gospodarstva v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj so govorili tudi na okrogli mizi. Kot je poudaril minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, Slovenija bolj kot kadar koli prej potrebuje trden družbeni dogovor. "Nedvomno potrebujemo reforme, a predpogoj za njihovo učinkovito izvedbo je primerno okolje," je dejal.

Po mnenju ustanovitelja in direktorja družbe Riko ter predsednika Alumni Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Janeza Škrabca ima slovensko gospodarstvo tudi v zaostrenih geopolitičnih razmerah vse potenciale za uspeh. "Kot smo lahko že slišali na današnjem dogodku: ne gre le za gospodarstvo, temveč družbo kot celoto," je poudaril.

Na okrogli mizi o privabljanju in zadrževanju talentov so sodelujoči izpostavili pomen premišljenih in usmerjenih ukrepov podjetij. Ključno je tudi zagotavljanje privlačnega širšega družbenega okolja, pri čemer pa ima po njihovih besedah glavno vlogo država, ki mora ravnati hitro, prilagodljivo in odzivno.

Težave slovenskega trga dela je mogoče razdeliti na dva dela. Prvi vključuje prevelik razkorak med upokojevanjem in vstopanjem na trg dela, drugi pa zapletene administrativne postopke za tuje delavce, je ocenil izvršni direktor in solastnik kadrovskega podjetja Kariera Tilen Prah. "Dejstvo pa je tudi, da je družba na splošno precej zadržana do tujih delavcev," je poudaril.

Direktorica upravljanja človeških virov v družbi DB Schenker Europe Rebecca Koch je izpostavila, da Slovenija ni edina, ki intenzivno išče delavce. "Zavedati se je torej treba, kako močna je konkurenca pri pridobivanju talentov," je dejala.

VIR: Krog STA