V Evropski uniji, ki je ena najbogatejših skupnosti na svetu, vsako leto zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si 38,5 milijona Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Vse to povzroča družbeno, okoljsko in gospodarsko škodo, zato ima EU še toliko večjo odgovornost pri reševanju tovrstne problematike. 

Dejstvo je, da prehranski sistem močno vpliva na okolje, zdravje ljudi in varnost hrane. Tako je Evropska komisija v svoji strategiji »od vil do vilic« skrbno zasnovala ključne cilje, s katerimi želi do leta 2030 oblikovati trajnostni prehranski sistem oziroma celosten okvir, ki bo zajemal celotno prehrambno verigo. To pomeni, da bomo morali v prihodnje spremeniti način pridelave, nakup in porabo hrane, če bomo želeli vplivati na trajnostne vidike (družbene, okoljske, gospodarske). Posledično bomo s pravičnejšimi pogoji in odpiranjem novih poslovnih priložnosti izboljšali tudi možnosti za vse akterje v prehrambni verigi.

Martin Jezeršek, direktor podjetja Jezeršek gostinstvo in organizator Evropskega simpozij hrane, pojasnjuje: »Cilj Evropskega simpozija hrane je spodbuditi posameznike in organizacije iz vse Evrope, da vzamemo prihodnost v svoje roke ter s skupnimi močmi spremenimo nekatere navade in ustaljene prakse na področju prehranjevanja. Z željo, da še dodatno nadgradimo kakovost dogodka, bomo okrepili organizacijsko ekipo. Zato smo k soustvarjanju Evropskega simpozija hrane povabili dansko raziskovalko Afton Halloran, ki bo kot kuratorka dogodka zagotovo pripomogla k neprekosljivi vsebini simpozija na področju prehranskih sistemov prihodnosti.«

Evropski simpozij hrane bo tako letos več poudarka namenil prav trajnosti prehranskih sistemov. Številni izzivi, s katerimi se spoprijema naš prehranski sistem – kot so podnebne spremembe in nenalezljive bolezni – so vsem dobro znani. Zato se ob vsem tem lahko počutimo močno ohromljene, če razmišljamo o nujnosti izboljšanja družbene, okoljske in gospodarske trajnosti naših prehranskih sistemov. Na srečo obstajajo v Evropi in po svetu veliki umi, ki sanjajo o novih načinih oblikovanja svetlejše prihodnosti hrane in družbe. Te bo na simpoziju zbrala neodvisna svetovalka in doktorica znanosti Afton Halloran, ki že vrsto let deluje na področju trajnostnih prehranskih sistemov. 

Afton Halloran, ki se je zagotovo spomnimo po njenem zanimivem nastopu na prvem Evropskem simpoziju hrane, ko je spregovorila o tedaj razvpiti tematiki – da so užitne žuželke v trajnostnih prehranskih sistemih najboljša priložnost za rešitev velikih svetovnih izzivov – bo na letošnjem simpoziju prevzela vlogo kuratorke. Zaupala nam je, na kaj se bo osredotočal letošnji dogodek: »Na letošnjem simpoziju bomo razpravljali o temah, kot sta agrobiodiverziteta ter prihodnost beljakovinskih in mestnih prehranskih sistemov, in se poglobili tudi v vprašanje trajnostne in zdrave prehrane ter tako imenovane 'modre hrane' oziroma hrane iz morij in oceanov.«

Kurator simpozija in član strokovnega sveta Evropskega simpozija hrane pa še naprej ostaja najvplivnejši mož kulinarike Andrea Petrini, ki bo skupaj z drugima članoma, ambasadorko za gastronomski turizem pri Svetovni turistični organizaciji Združenih narodov in kuharsko mojstrico Ano Roš (Hiša Franko, dve Michellinovi zvezdici) ter direktorjem Jezeršek gostinstva Martinom Jezerškom, v Slovenijo znova pripeljal po vsem svetu priznana kuharska imena in druge zanimive gostujoče govorce z različnih strokovnih področij. Ti bodo z udeleženci simpozija delili zgodbe na temeljih resnice v besedah in doslednosti v dejanjih: »Hrana pogosto ni samo tisto, kar je videti. Morda nas občasno nahrani in napolni naše želodce, toda ob koncu dneva pomeni zgolj še en vnos v naše telo. Še en dražljaj, še en vir informacij (in dezinformacij) na kulturnem bojišču. Ne verjemite, ko slišite, da gre za novega mesijo, ki lahko reši svet in vsaj malo polepša naše življenje. Pazite se tako imenovane industrije na področju 'food and hospitality'. Industrija je ustroj, vrteče se kolo, ki oglašuje posebnosti in razlike predvsem v svojo korist. 

Pravijo, da je dogodek velik toliko, kot so veliki ljudje, ki ga ustvarjajo, kar potrjuje tudi dejstvo, da je za Evropski simpozij hrane čedalje več zanimanja med domačimi in tujimi kuharskimi mojstri ter govorci, pa tudi novinarji in udeleženci. 

Da bi izboljšali prepoznavnost Slovenije kot ene ključnih evropskih gastronomskih regij in Ljubljane kot edinstvene gastronomske prestolnice ter tudi drugih slovenskih mest s ciljem pozicionirati se kot pomembno stičišče v osrčju Evrope, Evropski simpozij hrane še naprej podpirata partnerja Slovenska turistična organizacija in Turizem Ljubljana. Kot novi partner pa se letos dogodku pridružuje tudi javna agencija Republike Slovenije, SPIRIT Slovenija, ki si še dodatno prizadeva k graditvi Slovenije kot butične destinacije, v kateri se pišejo unikatne podjetniške zgodbe, ki temeljijo na vrednotah ustvarjanja boljše prihodnosti za vse – za naravo, ljudi in skupnost.

Prepričani smo, da se tako novembra v organizaciji Evropskega simpozija hrane znova obeta pester tridnevni program, kjer tudi tokrat poleg tujih strokovnjakov z različnih področij ne bodo manjkali niti odlični slovenski kuharski mojstri niti vrhunski vinarji in edinstveni lokalni pridelovalci, ki bodo z nami delili svoje resnične zgodbe, ki jih piše življenje. 

PR: JEZERŠEK, Kreativna kulinarična doživetja