Na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci izglasovali nove cilje za zmanjšanje izpustov in ponore ogljika ter podprli načrte za podnebno nevtralen gradbeni sektor do leta 2050.
Datum objave:
15. marec 2023
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pixabay
Na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci izglasovali nove cilje za zmanjšanje izpustov in ponore ogljika ter podprli načrte za podnebno nevtralen gradbeni sektor do leta 2050.
Evropski poslanci so sprejeli revizijo tako imenovane uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Uredba za vsako državo članico določa zavezujoče letno zmanjšanje izpustov v cestnem prometu, pri ogrevanju stavb, v kmetijstvu, malih industrijskih obratih in pri ravnanju z odpadki. Trenutno ureja približno 60 odstotkov vseh izpustov v EU.
Revidirana zakonodaja na ravni EU povečuje cilj zmanjšanja izpustov do leta 2030 s 30 na 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Prvič doslej morajo tako vse države članice zmanjšati izpuste za deset do 50 odstotkov. Cilji držav članic za leto 2030 temeljijo na stroškovni učinkovitosti in BDP na prebivalca. Države članice bodo morale vsako leto poskrbeti tudi za to, da ne bodo presegle dodeljenih letnih izpustov. Zakonodaja usklajuje potrebo držav članic po prožnosti, da bodo lahko izpolnile svoje cilje in poskrbele za socialno pravičen prehod, in potrebo po odpravi pomanjkljivosti, da se doseže splošni cilj zmanjšanja izpustov v EU. Poslanke in poslanci so zato določili omejitve glede tega, koliko izpustov lahko države članice prihranijo iz prejšnjih in si izposodijo od prihodnjih let ter v kakšni meri lahko z izpusti trgujejo z drugimi državami članicami.
Revidirana zakonodaja na ravni EU povečuje cilj zmanjšanja izpustov do leta 2030 s 30 na 40 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Prvič doslej morajo tako vse države članice zmanjšati izpuste za deset do 50 odstotkov. Cilji držav članic za leto 2030 temeljijo na stroškovni učinkovitosti in BDP na prebivalca. Države članice bodo morale vsako leto poskrbeti tudi za to, da ne bodo presegle dodeljenih letnih izpustov. Zakonodaja usklajuje potrebo držav članic po prožnosti, da bodo lahko izpolnile svoje cilje in poskrbele za socialno pravičen prehod, in potrebo po odpravi pomanjkljivosti, da se doseže splošni cilj zmanjšanja izpustov v EU. Poslanke in poslanci so zato določili omejitve glede tega, koliko izpustov lahko države članice prihranijo iz prejšnjih in si izposodijo od prihodnjih let ter v kakšni meri lahko z izpusti trgujejo z drugimi državami članicami.
Evropski poslanci so sprejeli tudi revizijo uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), ki naj bi izboljšala naravne ponore ogljika. EU naj bi tako do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, v skladu z evropskim zelenim dogovorom pa bi se izboljšala tudi biotska raznovrstnost.
Cilj EU do leta 2030 za neto odvzem izpustov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva bo 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 , kar je približno 15 odstotkov več od trenutne vrednosti. V skladu z novim ciljem naj bi se ravni toplogrednih plinov v EU do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 dodatno zmanjšale s 55 na 57 odstotkov.
Vse države članice bodo imele nacionalne zavezujoče cilje za leto 2030 za izpuste in odvzeme toplogrednih plinov iz LULUCF, ki bodo temeljili na nedavnih ravneh odvzemov in potencialu za nadaljnje odvzeme. V skladu s trenutnimi pravili, ki bodo veljala do leta 2025, bodo morale države članice poskrbeti, da izpusti iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ne bodo presegli odvzete količine. Namesto zavezujočih letnih ciljev bodo imele države članice od leta 2026 štiriletni proračun za obdobje od leta 2026 do leta 2029.
Da bi dosegle cilj, lahko države članice kupujejo ali prodajajo dobropise za odvzeme, ki jih določata LULUCF in uredba o porazdelitvi prizadevanj. S posebnim mehanizmom bo poskrbljeno tudi, da bodo države članice v primeru naravnih nesreč, kot so na primer gozdni požari, prejele nadomestilo.
Izboljšalo se bo spremljanje in preverjanje izpustov in odvzemov ter poročanje o njih, tudi z uporabo večjega števila geografskih podatkov in daljinskega zaznavanja. Tako bo mogoče natančneje spremljati, kako države članice napredujejo pri doseganju ciljev.
Če napredek ne bo zadosten, bodo morale države ustrezno ukrepati. Za neupoštevanje predpisov so predvidene sankcije, saj bo k njihovemu cilju do leta 2030 dodanih 108 odstotkov toplogrednih plinov, ki bodo presegli njihov proračun za obdobje 2026–2029. Da bo cilj EU dosežen, bo Evropska komisija v skladu s Pariškim sporazumom najpozneje šest mesecev po prvem pregledu globalnega stanja objavila poročilo o napredku. Po potrebi bo nato predložila zakonodajne predloge.
Cilj EU do leta 2030 za neto odvzem izpustov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva bo 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 , kar je približno 15 odstotkov več od trenutne vrednosti. V skladu z novim ciljem naj bi se ravni toplogrednih plinov v EU do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 dodatno zmanjšale s 55 na 57 odstotkov.
Vse države članice bodo imele nacionalne zavezujoče cilje za leto 2030 za izpuste in odvzeme toplogrednih plinov iz LULUCF, ki bodo temeljili na nedavnih ravneh odvzemov in potencialu za nadaljnje odvzeme. V skladu s trenutnimi pravili, ki bodo veljala do leta 2025, bodo morale države članice poskrbeti, da izpusti iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ne bodo presegli odvzete količine. Namesto zavezujočih letnih ciljev bodo imele države članice od leta 2026 štiriletni proračun za obdobje od leta 2026 do leta 2029.
Da bi dosegle cilj, lahko države članice kupujejo ali prodajajo dobropise za odvzeme, ki jih določata LULUCF in uredba o porazdelitvi prizadevanj. S posebnim mehanizmom bo poskrbljeno tudi, da bodo države članice v primeru naravnih nesreč, kot so na primer gozdni požari, prejele nadomestilo.
Izboljšalo se bo spremljanje in preverjanje izpustov in odvzemov ter poročanje o njih, tudi z uporabo večjega števila geografskih podatkov in daljinskega zaznavanja. Tako bo mogoče natančneje spremljati, kako države članice napredujejo pri doseganju ciljev.
Če napredek ne bo zadosten, bodo morale države ustrezno ukrepati. Za neupoštevanje predpisov so predvidene sankcije, saj bo k njihovemu cilju do leta 2030 dodanih 108 odstotkov toplogrednih plinov, ki bodo presegli njihov proračun za obdobje 2026–2029. Da bo cilj EU dosežen, bo Evropska komisija v skladu s Pariškim sporazumom najpozneje šest mesecev po prvem pregledu globalnega stanja objavila poročilo o napredku. Po potrebi bo nato predložila zakonodajne predloge.
Poleg tega so evropski poslanci sprejeli še osnutek ukrepov za spodbujanje prenove stavb in zmanjšanje porabe energije in izpustov. Predlagana revizija direktive o energijski učinkovitosti stavb naj bi do leta 2030 prispevala k občutnemu zmanjšanju izpustov in porabe energije v stavbnem sektorju EU, ki naj bi do leta 2050 postal podnebno nevtralen. Revizija direktive naj bi spodbudila tudi prenovo energijsko neučinkovitih stavb in izboljšala izmenjavo informacij o energijski učinkovitosti.
Nove stavbe bodo morale biti brezemisijske od leta 2028, nove stavbe, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali so v njihovi lasti, pa že od leta 2026. Vse nove stavbe, kjer je to tehnično primerno in ekonomsko izvedljivo, bodo morale biti opremljene z napravami za sončno energijo do leta 2028, stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, pa do leta 2032.
Stanovanjske stavbe morajo do leta 2030 doseči vsaj razred energijske učinkovitosti E, do leta 2033 pa razred D. Na lestvici od A do G črka G predstavlja 15 odstotkov najmanj energijsko učinkovitih stavb v nacionalnem stavbnem fondu države članice. Nestanovanjske in javne stavbe morajo ta merila izpolniti do leta 2027 (razred E) oziroma do leta 2030 (razred D). Če se stavba proda, je v postopku večje prenove ali se ob podpisu nove pogodbe oddaja v najem, je treba izboljšati njeno energijsko učinkovitost, na primer z namestitvijo izolacije ali izboljšavami ogrevalnega sistema.
Države članice bodo v nacionalnih načrtih prenove določile ukrepe za izpolnitev teh ciljev. Nacionalni načrti prenove morajo vključevati programe pomoči, ki bodo omogočili dostop do nepovratnih sredstev in financiranja. Države članice morajo vzpostaviti brezplačne informacijske točke in stroškovno nevtralne načrte prenove. Finančne sheme bi morale zagotavljati znatno premijo za celovite prenove, zlasti najmanj energijsko učinkovitih stavb. Ranljivim gospodinjstvom pa je treba omogočiti dostop do ciljnih nepovratnih sredstev in subvencij.
Nova pravila ne bodo veljala za spomenike. Države članice lahko izvzamejo tudi zaščitene stavbe s posebno arhitekturno ali zgodovinsko vrednostjo, tehnične stavbe, stavbe v začasni uporabi ter cerkve in bogoslužne objekte. Izvzamejo lahko tudi javna socialna stanovanja, kjer bi se zaradi prenove zvišali stroški najemnine, prihranki pri računu za energijo pa bi bili prenizki, da bi upravičili višje stroške.
Poslanke in poslanci želijo državam članicam tudi omogočiti, da bodo lahko pri omejenem številu stavb nove cilje prilagodile glede na ekonomsko in tehnično izvedljivost ter razpoložljivost usposobljene delovne sile.
Nove stavbe bodo morale biti brezemisijske od leta 2028, nove stavbe, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali so v njihovi lasti, pa že od leta 2026. Vse nove stavbe, kjer je to tehnično primerno in ekonomsko izvedljivo, bodo morale biti opremljene z napravami za sončno energijo do leta 2028, stanovanjske stavbe, ki so v postopku večje prenove, pa do leta 2032.
Stanovanjske stavbe morajo do leta 2030 doseči vsaj razred energijske učinkovitosti E, do leta 2033 pa razred D. Na lestvici od A do G črka G predstavlja 15 odstotkov najmanj energijsko učinkovitih stavb v nacionalnem stavbnem fondu države članice. Nestanovanjske in javne stavbe morajo ta merila izpolniti do leta 2027 (razred E) oziroma do leta 2030 (razred D). Če se stavba proda, je v postopku večje prenove ali se ob podpisu nove pogodbe oddaja v najem, je treba izboljšati njeno energijsko učinkovitost, na primer z namestitvijo izolacije ali izboljšavami ogrevalnega sistema.
Države članice bodo v nacionalnih načrtih prenove določile ukrepe za izpolnitev teh ciljev. Nacionalni načrti prenove morajo vključevati programe pomoči, ki bodo omogočili dostop do nepovratnih sredstev in financiranja. Države članice morajo vzpostaviti brezplačne informacijske točke in stroškovno nevtralne načrte prenove. Finančne sheme bi morale zagotavljati znatno premijo za celovite prenove, zlasti najmanj energijsko učinkovitih stavb. Ranljivim gospodinjstvom pa je treba omogočiti dostop do ciljnih nepovratnih sredstev in subvencij.
Nova pravila ne bodo veljala za spomenike. Države članice lahko izvzamejo tudi zaščitene stavbe s posebno arhitekturno ali zgodovinsko vrednostjo, tehnične stavbe, stavbe v začasni uporabi ter cerkve in bogoslužne objekte. Izvzamejo lahko tudi javna socialna stanovanja, kjer bi se zaradi prenove zvišali stroški najemnine, prihranki pri računu za energijo pa bi bili prenizki, da bi upravičili višje stroške.
Poslanke in poslanci želijo državam članicam tudi omogočiti, da bodo lahko pri omejenem številu stavb nove cilje prilagodile glede na ekonomsko in tehnično izvedljivost ter razpoložljivost usposobljene delovne sile.
VIR: Naš Stik
