Avtor:

Avtor fotografij:

Leto 2022 je bilo na področju evropske energetike turbulentno in negotovo, a hkrati je opazen znaten premik proti ciljem zelenega prehoda. V letu 2023 pa je pričakovati umirjanje razmer in nadaljnjo rast zelene proizvodnje, v svojem sedmem letnem poročilu o energetskem prehodu za leto 2022 ugotavljajo v organizaciji Ember.

Energetski trendi v Evropi se naraščanjem deleža obnovljivih virov energije vse hitreje približujejo ciljem zelenega prehoda. Največji izzivi preteklega leta bili so tako v Sloveniji kot v celotni Evropi upad proizvodnje hidro- in jedrskih elektrarn ter prizadevanja za vse večjo energetsko samooskrbo.

Vetrna in sončna energija sta v proizvodnji električne energije v močnem porastu in sta v letu 2022 z 22-odstotnim deležem že presegli rabo zemeljskega plina in premoga. V sedmem letnem poročilu o energetskem prehodu (European Electricity Review 2023), ki ga je pripravila nevladna organizacija Ember, ugotavljajo, da je k pospešenemu prehodu k zelenim virom v preteklem letu pripomogla ukrajinska kriza, zaradi katere je Evropa s takojšnjim ukrepanjem in pospešenem uvajanju sončne in vetrne energije odločno stopila na pot doseganja ciljev ogljične nevtralnosti.

Leto 2022 je evropsko in tudi slovensko energetsko proizvodnjo postavilo pred več izzivov – poleg nadomeščanja odvisnosti od ruskih virov, je kontinent prizadela suša, ki je zaradi nizkih vodostajev povzročila znaten upad proizvodnje hidroelektrarn. Poleg upada hidroenergije je dodaten primanjkljaj električne energije povzročil še izpad na področju jedrske proizvodnje, kjer so sovpadli nenačrtovani izpadi jedrskih elektrarn v Franciji in ugašanje reaktorjev v Nemčiji. Vse skupaj pa se je nato odrazilo na kar 7-odstotnem zmanjšanju proizvodnje elektrike v Evropi. Znatni padec v proizvodnji smo zabeležili tudi v Sloveniji, in sicer zaradi zmanjšanja proizvodnje hidroelektrarn in daljše zaustavitve termoelektrarne Šoštanj zaradi varčevanja s premogom. Večji del izpadle proizvodnje v Evropi je nadomestila vetrna in sončna energija, manjši delež – eno šestino – pa so morali zagotoviti z rabo fosilnih goriv.

Raba premoga za proizvodnjo elektrike se je v Sloveniji sicer v preteklem letu znižala za deset odstotkov, vendar pa je na drugi strani poleg Avstrije Slovenija bila ena od le dveh držav, ki sta v preteklem letu zabeležili padec rasti proizvodnje iz sončnih elektrarn. Avstrijska rast se je zmanjšala za 1,8 odstotka, slovenska pa za 2,2 odstotka. Evropska klimatska fundacija kot glavne izzive držav osrednje Evrope, kamor uvršča tudi Slovenijo, na tem področju izpostavlja premalo ambiciozne podnebne cilje, pomanjkanje možnosti za uvedbo zelenih tehnologij in administrativne težave.

Leto 2022 je torej pospešilo prehod k obnovljivim virom energije, trendi za leto 2023 pa kažejo na nadaljnji premik in pospešeno rast na področju izrabe zelene energije ter stabilizacijo proizvodnje. Stabilizacijo pričakujemo tudi na domačih tleh, saj je proizvodnja energije tako na področju hidroelektrarn kot v nuklearki zaenkrat višja od planirane. Kljub temu se v državi soočamo z izzivi premajhne samooskrbe. Le s pospešenimi investicijami v zelene vire bomo lahko v prihodnosti dosegli tako podnebno nevtralnost kot tudi večjo samooskrbo na področju proizvodnje električne energije.

VIR: Naš Stik