Avtor:

Avtor fotografij:

Predsedstvo Sveta EU in pogajalci Evropskega parlamenta so dosegli začasni politični dogovor o zmanjšanju končne porabe energije na ravni EU za 11,7 odstotka do leta 2030.

Države članice morajo tako leta 2030 skupaj zagotoviti zmanjšanje porabe končne energije za najmanj 11,7 odstotka v primerjavi z napovedmi porabe energije za leto 2030, ki so bile podane leta 2020. To pomeni zgornjo mejo končne porabe energije v EU 763 milijonov ton ekvivalenta nafte in 993 milijonov ton ekvivalenta nafte za primarno porabo. Omejitev končne porabe bo zavezujoča za vse države članice, ciljna poraba primarne energije pa bo okvirna.

Svet EU in parlament sta se strinjala, da bodo vse države članice prispevale k doseganju splošnega cilja EU z okvirnimi nacionalnimi prispevki in usmeritvami, ki jih države članice določijo v svojih NEPN. NEPN naj bi bili posodobljeni v letih 2023 in 2024. Formula za izračun nacionalnih prispevkov k cilju bo okvirna, z možnostjo odstopanja za 2,5 odstotka.
Evropska komisija bo izračunala, ali vsi prispevki ustrezajo cilju 11,7 odstotka. Če ne bodo, bo izdala popravke nacionalnih prispevkov, ki so nižji od tistih, ki bi bili, če bi uporabili formulo (mehanizem zapolnjevanja vrzeli). Formula med drugim temelji na energetski intenzivnosti, BDP na prebivalca, razvoju obnovljivih virov in potencialu prihrankov energije.
Svet EU in parlament sta soglašala s postopnim zvišanjem cilja letnega prihranka energije za končno porabo energije od leta 2024 do leta 2030. Države članice bodo v tem obdobju zagotovile nove letne prihranke v povprečju 1,49 odstotka končne porabe energije do 31. decembra 2030 postopoma dosegle 1,9 odstotka. Ta trenutno znaša 0,8 odstotka. To je pomemben instrument za spodbujanje prihrankov energije v sektorjih končne porabe, kot so stavbe, industrija in promet.

Sozakonodajalca sta se strinjala, da lahko države članice pri izračunu za cilj upoštevajo prihranke energije, dosežene z ukrepi politike v skladu s sedanjo in revidirano direktivo o energetski učinkovitosti stavb, z ukrepi, ki izhajajo iz sheme EU ETS (za naprave ter za stavbe in promet) in drugimi nujnimi energetskimi ukrepi.
Svet EU in parlament sta se strinjala z večjo odgovornostjo javnega sektorja, da doseže letno zmanjšanje porabe energije za 1,9 odstotka pri javnih naročilih proizvodov, storitev, zgradb in del. Poleg tega bi morale države članice vsako leto prenoviti vsaj tri odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti javnih organov. Ne le stavb v lasti javne uprave, pač pa po novem tudi na regionalni in lokalni ravni. 

Revidirana direktiva bo podjetja spodbujala k večji energetski učinkovitosti. Sistemi upravljanja z energijo bodo postali privzeta obveznost za velike porabnike energije. Vsa podjetja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji, ki presegajo 85 TJ letne porabe energije, bodo morala uvesti sistem upravljanja z energijo. V nasprotnem primeru bodo podvrženi energetskemu pregledu. Prvič je uvedena tudi shema poročanja o energetski učinkovitosti velikih podatkovnih centrov.

V skladu z dogovorjenimi pravili bodo morale države EU spodbujati tudi lokalne načrte ogrevanja in hlajenja v velikih občinah z več kot 45 tisoč prebivalci. Poleg tega bodo z revidirano definicijo učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja postopoma spremenjene minimalne zahteve, da se tako zagotovi popolnoma razogljičena oskrba z daljinskim ogrevanjem in hlajenjem do leta 2050. Podpora novim enotam za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, ki uporabljajo zemeljski plin in so priključene na daljinsko ogrevanje na učinkovit način bo možna le do leta 2030, medtem ko bo za nove toplotne zmogljivosti v takih sistemih prepovedana kakršna koli uporaba fosilnih goriv.

Dogovor nadalje krepi določbe o financiranju energetske učinkovitosti za lažjo mobilizacijo naložb. V skladu z novimi določbami bodo države EU morale spodbujati inovativne sheme financiranja in produkte zelenega posojila za energetsko učinkovitost tako, da bodo finančne institucije zagotavljale njihovo široko in nediskriminatorno ponudbo. Države EU bodo morale poročati o obsegu naložb v energetsko učinkovitost.

Dogovor prvič v zgodovini obstoja EU vključuje opredelitev energetske revščine. Države članice bodo morale zdaj kot prednostno nalogo izvajati ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti med ljudmi, ki jih prizadene energetska revščina, ranljivimi odjemalci, gospodinjstvi z nizkimi dohodki ter med ljudmi, ki živijo v socialnih stanovanjih. Revidirana pravila se bolj osredotočajo na zmanjševanje energetske revščine in krepitev vloge potrošnikov, vključno z vzpostavitvijo točk vse na enem mestu za tehnično in finančno pomoč ter izvensodnih mehanizmov za reševanje sporov.

Sprejetje začasnega dogovora je pozdravila tudi Evropska komisija. Kot so zapisali, ta dogovor pomeni nadaljnji korak pri dokončanju svežnja Pripravljeni na 55 za uresničitev evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU. Z njim se je ponovno pokazala odločenost EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Prvič je načelo energetske učinkovitosti na prvem mestu dobilo pravno veljavo z jasno zahtevo za države EU, da pri politiki, načrtovanju in večjih naložbenih odločitvah v energetskem sektorju in zunaj njega upoštevajo energetsko učinkovitost. 
Sedaj bo začasni politični dogovor najprej predložen v odobritev odboru stalnih predstavnikov v Svetu EU in parlamentarnemu odboru ITRE. Direktivo bosta morala nato uradno sprejeti še parlament in Svet EU. V veljavo pa bo stopila po objavi v uradnem listu EU.

VIR: Naš Stik