Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Poročilo skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije kaže, da je EU vodilna v svetu v podnebno nevtralnih tehnoloških inovacijah, medtem ko je potrebnega več truda za komercializacijo in financiranje teh zelenih inovacij.

Letna ocena ključnih podnebno nevtralnih energetskih tehnologij ugotavlja, da je EU močna pri patentih visoke vrednosti, javnih naložbah v raziskave in razvoj ter številu inovativnih podjetij. Tehnologije, pri katerih je EU najmočnejša so veter (rotorji), toplotne črpalke, za namestitev OVE na morju ter omrežja za ogrevanje in hlajenje.
Podatki iz poročila kažejo, da se je proizvodnja v EU po pandemiji vrnila na prejšnjo raven, vendar se je naraščajoče povpraševanje vse bolj zagotavljalo z uvozom. Zato se je trgovinska bilanca EU pri številnih strateških neto ničelnih tehnologijah poslabšala. To kaže, da povpraševanje EU po podnebno nevtralnih rešitvah zelo narašča in jih z domačo proizvodnjo ni mogoče zadovoljiti, zato se vse večji delež pokriva z uvozom.

Poročilo ocenjuje 28 ključnih podnebno nevtralnih energetskih tehnologij glede na deset kazalnikov konkurenčnosti: javne naložbe v raziskave in razvoj, zgodnje naložbe tveganega kapitala in naložbe v zadnji fazi, patentna dejavnost, število inovativnih podjetij, zaposlovanje, proizvodnja, promet, uvoz in izvoz ter trgovinska bilanca.
Rezultat ocene je pregled tehnoloških rešitev, ki lahko povečajo konkurenčnost evropske industrije. Ta vpogled lahko pomaga spremljati napredek EU pri doseganju ciljev Evropskega zelenega dogovora in ustvarjanju podnebno nevtralne EU do leta 2050. Industrijski načrt Gren Deal je uvedel Zakon o ničelni neto industriji in Zakon o kritičnih surovinah, da bi zagotovil vodilni položaj Evrope na področju industrijskih inovacij in povečal proizvodnjo čistih tehnologij v EU.

Med 28 obravnavanimi tehnološkimi rešitvami je EU uspešna pri večini kazalnikov za veter (rotorje), toplotne črpalke, tehnologije OVE na morju ter za omrežja za ogrevanje in hlajenje.
EU je vodilna v vseh kazalnikih, povezanih z inovacijami za vetrne rotorje, saj ohranja svoj močan položaj na svetovni ravni s 65-odstotnim deležem vsega izvoza zunaj EU in ima znaten delež svetovne dobavne verige vetrne energije.

Industrija toplotnih črpalk je inovativna in omogoča zadostitev njihove vse večje rabe. Visok delež inovatorjev ima sedež v EU, vključno s petimi od desetih največjih globalnih subjektov.
V EU je več kot 42 odstotkov vseh inovativnih podjetij s področja tehnologij OVE na morju. Ima močno proizvodno bazo priobalne infrastrukture, evropski operaterji naprav OVE na morju pa so prisotni po vsem svetu, na primer v azijsko-pacifiški regiji. Vendar hiter razvoj povzroča ozka grla za izvajalce, za dosego ciljev glede OVE na morju, pa bo nujna tudi nadgradnja pristanišč.
EU je vodilna v svetu na področju inovacij omrežij za ogrevanje in hlajenje. Ta igrajo ključno vlogo pri razogljičenju, saj se približno 50 odstotkov energije v EU porabi za ogrevanje in hlajenje zgradb in industrije, pri čemer 75 odstotkov energije izvira iz fosilnih goriv. EU ima močno proizvodno zmogljivost na tem področju, ki je v obdobju 2018–2021 predstavljala 33 odstotkov svetovnega izvoza.
Izboljšave se kažejo tudi pri tehnologijah s področja baterij, fotovoltaike in proizvodnje vodika. 

Javne naložbe EU v raziskave in razvoj baterij so se v letih 2016–2020 povečale za skoraj 40 odstotkov na leto. Naložbe v zgodnji fazi so narasle s pet milijonov evrov v letih 2010–2015 na več kot 700 milijonov evrov v letih 2016–2021, medtem ko so se naložbe v zadnji fazi v istem obdobju povečale z 19 milijonov evrov na 3,5 milijarde evrov.
Na področju fotovoltaike podjetja v EU privabljajo več naložb tveganega kapitala kot prej, kar kaže, da postajajo novoustanovljena in rastoča podjetja v EU sorazmerno privlačnejša od podjetij v drugih regijah. Tudi proizvodnja v EU, ki se je povečala prvič po letu 2016, kaže znake oživljanja.
Kot ena od glavnih poti za razogljičenje ima sektor proizvodnje obnovljivega vodika in elektrolizatorjev velik potencial za rast in privablja vedno več naložb tveganega kapitala. EU ima 40 odstotkov svetovne zmogljivosti elektrolizatorjev in polovico proizvajalcev velikih elektrolizatorjev z dobro industrijsko podlago za izkoriščanje prihodnjih tržnih priložnosti.

Obstajajo pa pomisleki glede tehnologij, povezanih z rešitvami v prometu, kot so gorivne celice, električni pogonski sklopi, infrastruktura za polnjenje električnih vozil, amoniak kot gorivo in napredna biogoriva. Pri teh so podjetja iz EU pritegnila manj tveganega kapitala kot njihovi konkurenti. Ker je čista mobilnost eden najhitreje rastočih sektorjev po vsem svetu, obstaja tveganje, da inovativna podjetja v EU ne bodo našla ustreznega financiranja za povečanje in selitev proizvodnje za komercializacijo svojih rešitev.
Podjetja v EU prav tako pridobijo manj naložb od povprečja EU (manj kot devet odstotkov) za sistem upravljanja z energijo v omrežju (EMS) in investicije v stavbni sektor. Obe področji sta zelo pomembni, prvi za omogočanje delovanja pametnih omrežij, drugi pa za razogljičenje stavb. Pri tehnologiji EMS trgovinski primanjkljaj EU postopoma narašča, kar odraža odvisnost EU od uvoza, ko gre za digitalne komponente in sklope.
Druga skrb je odvisnost od uvoza visokozmogljivih trajnih magnetov, ki so nepogrešljivi za proizvodnjo vetrnih turbin in električnih vozil ter številnih drugih naprednih tehnologij. EU ima vse večji trgovinski primanjkljaj, ki se je v zadnjem desetletju podvojil in leta 2021 dosegel eno milijardo evrov. Prihodnji zakonodajni okvir, ki temelji na evropskem aktu o kritičnih surovinah, bo zagotovil spodbude za povečanje samooskrbe EU na tem področju in diverzifikacijo oskrbe. To je mogoče okrepiti s tekočimi projekti EU za raziskave in razvoj (ki jih financira Horizon Europe), ki se osredotočajo na izboljšanje krožnosti in razvoj magnetov brez redkih zemelj.

Pri 17 podnebno nevtralnih rešitvah so se v obdobju 2016–2020 javne naložbe v raziskave in razvoj povečale. Pri 15 od teh so naložbe rasle hitreje kot BDP EU. Od leta 2018 do leta 2020 je bilo največ javnih naložb v raziskave in razvoj v vetrno energijo in fotovoltaiko, za kar je bilo namenjenih več kot 500 milijonov evrov.
Povečale so se tudi naložbe tveganega kapitala. EU je v letih 2016–2021 privabila večji delež naložb v zadnji fazi kot naložb v zgodnji fazi, čeprav je EU še vedno uspešnejša pri financiranju v zgodnjih fazah. Področji baterij in recikliranja baterij so v tem obdobju predstavljale skoraj polovico naložb tveganega kapitala EU.

EU je zelo uspešna pri patentni dejavnosti pri 19 od 28 ocenjenih rešitev. Pri štirih rešitvah – omrežja za ogrevanje in hlajenje, biometan, trajni magneti in vetrni rotorji – EU ustvari več kot polovico vseh izumov z visoko dodano vrednostjo na svetu. Učinkovitost EU je slabša le pri fotovoltaiki, čeprav je njen patentni portfelj v tem sektorju eden največjih med obravnavanimi rešitvami.
V EU je več kot četrtino svetovno znanih inovatorjev v 20 od 28 ocenjenih rešitev. Vendar pa EU dosega nižjo učinkovitost pri nekaterih ključnih tehnologijah, kot so baterije in recikliranje baterij, gorivne celice in fotovoltaika.
EU je v letih 2019–2021 predstavljala več kot 25 odstotkov svetovnega izvoza v osmih rešitvah: veter, biološka krožna gnojila, vodna energija, toplotne črpalke, omrežja za ogrevanje in hlajenje, montažni objekti, sistemi za upravljanje energije v omrežju in jeklo.
Leta 2021 je imela EU pozitivno trgovinsko bilanco pri 14 rešitvah in primanjkljaj pri enajstih. Največji trgovinski presežek je zabeležila na področju vetra (2,6 milijarde evrov), montažnih objektov (1,4 milijarde evrov), omrežjih za ogrevanje in hlajenje (1,3 milijarde evrov) oziroma sistemih za upravljanje energije v omrežju (ena milijarda evrov).
Največji trgovinski primanjkljaj je EU zabeležila pri fotovoltaiki (devet milijard evrov), baterijah (pet milijard evrov), hlajenju in klimatizaciji (tri milijarde evrov) ter naprednih biogorivih (dve milijardi evrov).

VIR: Naš Stik