Veliko govorimo o zeleni energiji in energetskem prehodu. Vprašanje pa je, kaj smo na tem področju že naredili oziroma kakšni so načrti Slovenije.
Ljubljana, 27. oktober 2022 – »Veliko govorimo o zeleni energiji in energetskem prehodu. Vprašanje pa je, kaj smo na tem področju že naredili oziroma kakšni so načrti Slovenije. V kolikor ne bomo zagotovili zadostnih virov nizkoogljične energije, bomo ogrozili proizvodnjo materialov in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka na posvetu o energetskem prehodu Slovenije, ki so ga danes v Državnem svetu skupaj organizirali Strateški svet GZS za energetski prehod, Svet za razvoj pri SAZU in Državni svet RS. Vlada bo po besedah ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumra do 10. novembra predstavila ukrepe za zamejitev drobnoprodajnih cen elektrike in plina za srednje in velike porabnike. Z interventnim zakonom namreč namerava vlada pohiteti kljub načrtom EU, ki naj bi ukrepe pripravila šele do 24. novembra. »Z interventnim zakonom bomo pohiteli, zato da gospodarstvu damo zelo jasne in pa znosne usmeritve za naslednje leto,« je dejal Kumer.
Današnji posvet je odprl Danijel Levičar, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod, ki je poudaril, da je pred nami velik izziv in sicer, kako zastaviti našo dolgoročno energetsko strategijo, da bomo v prihodnje odpornejši na situacije, kot je trenutna kriza z dobavo energentov po vsej Evropi. Ob tem je poudaril, da gre pri energetskem prehodu tudi za medgeneracijski prehod, ki bo najbolj vplival na življenja prihodnjih generacij, zaradi česar je potrebno v pripravo strategij vključiti tudi mlade.
Energetska kriza ne vpliva le na zmanjšanje proizvodnje v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Pod pritiskom so predvsem proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (jeklo, aluminij), papirnice, steklarne, industrija gradbenega materiala in kemična industrija. To pa ogroža cilje Evropske unije, ki želi postati podnebno nevtralna do leta 2050. Namreč, če bomo v Evropi prenehali proizvajati materiale, jih bomo primorani uvažati iz drugih koncev sveta, predvsem iz Azije, kjer pa ima ta proizvodnja nekajkrat višji ogljični odtis kot v Evropi, je bil jasen predsednik GZS Tibor Šimonka.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v imenu gostitelja posveta kritično izpostavil, da Slovenija ne bo dosegla okoljskih ciljev, ki si jih je zastavila, če v načrte zelenega prehoda ne bo vključila industrije. Slovenija je namreč tretja najbolj industrializirana država v EU.
Predelovalne dejavnosti v Sloveniji so v letu 2021 predstavljale 23 odstotkov celotne dodane vrednosti, na nivoju EU je bil ta delež le 16 odstotkov, je širši vidik pomena industrije predstavil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. V predelovanih dejavnosti v Sloveniji je zaposlenih okoli 249 tisoč ljudi oziroma vsak peti delavno aktivni prebivalec je zaposlen v predelovalni dejavnosti. Produktivnost dela v tej dejavnosti je v zadnjem desetletju narasla s 36 na 53 tisoč EUR.
Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je prepričan, da je zeleni prehod, ki ga je pripravila delovna skupina pri SAZU, možen in to že do leta 2035. »Slovenija je jedrska država, mi moramo najti konsenz glede tega. Poleg tega moramo staviti na razvoj, inovacije, nove tehnologije, vodik, zato veliko pričakujem od današnje razprave in zaključkov,« je bil jasen minister Kumer.
V posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Slovenije (NEPN), ki je trenutno v pripravi, bi morali zasledovati polno samozadostnost oskrbe Slovenije z energijo oziroma najvišjo še sprejemljivo, 10-odstotno stopnjo uvozne odvisnosti. Izkoristiti bi morali vse realno razpoložljive vire energije, ki so v Sloveniji na voljo oziroma za katere imamo že vzpostavljeno proizvodno infrastrukturo, so na posvetu poudarili pripravljavci scenarija razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050 iz Sveta za razvoj pri SAZU.
Dr. Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, da se bo potreba po električni energiji do leta 2050 podvojila, zaradi elektrifikacije prometa, ogrevanja, zaradi rasti proizvodnje. Pa vendar naj bi se končna poraba zmanjšala za četrtino in sicer zaradi boljšega izkoriščanja. Zato se je potrebno osredotočiti na problem energetske odvisnosti Slovenije od uvoza. S tega vidika je nujno, da čim prej sprejmemo odločitev glede gradnje novih energetskih objektov, predvsem JEK2, pravi Paravan in dodaja: »Z JEK2 bi vso porabo elektrike v Sloveniji pokrili z brezogljičnimi viri. Pri obnovljivih virih energije pa bodo imele daleč največji delež sončne elektrarne, medtem ko bo vetrnih bistveno manj, ker jih je težko umeščati v prostor. Vprašljiva je tudi izgradnja novih hidroelektrarn zaradi vplivov na biodiverziteto in temu posledično nasprotovanja dela javnosti.«
Poleg tega bi morali v Sloveniji izkoristiti vse obnovljive vire, tako sonce, vodo, veter in geotermalno energijo. Bolj ambiciozni bi morali biti na področju novih tehnologij, kot je vodik. Upoštevati moramo tudi dodatne vire za proizvodnjo energije, kot so podaljšanje obratovanja Jedrske elektrarne Krško in izgradnja novega bloka, izgradnja novih plinsko parnih enot na zemeljski plin oz. vodik, soproizvodnja toplote in električne energije na biomaso in odpadke, hidro-elektrarne na srednji Savi, vetrne elektrarne in tako dalje. Vendar za to potrebujemo širši družbeni konsenz in prav temu je bil namenjen današnji posvet.
Skupno bodo investicije v elektroenergetski sistem do leta 2050, po cenah iz 2019, znašale 17,4 milijarde evrov oziroma v povprečju 1 % BDP letno, je pojasnil prof. dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Največji del pade na izgradnjo JEK2, slabih 7 milijard evrov, sledijo sončne elektrarne z dobrimi 3 milijardami. To pomeni, da lahko izvedemo investicije v zeleni prehod v elektroenergetiki skoraj v celoti s povratnimi sredstvi, dodatno obremenjevanje javnih financ z namenskimi davki ne bo potrebno, je še ena od ugotovitev posveta. »Poleg tega je potrebno upoštevati tudi multiplikativni učinek teh investicij na slovensko gospodarstvo, ki naj bi znašal od 1,4 do 1,8,« je pojasnil Damijan in dodal, da bi bila doma proizvedena energija tudi cenejša od uvoza.
V zaključnem delu razprave so s svojimi pogledi sodelovali predstavniki mlajše generacije: Mladinski svet Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Mladi za podnebno pravičnost, Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov in Zeleno omrežje študentov. Mladi so dokazali, da so zainteresirani za vključevanje v sprejemanje odločitev v zvezi z energetskim prehodom. V okviru Evropskega energetskega omrežja mladih EYEN (European Youth Energy Network) že sodelujejo pri pripravi pozicijskega dokumenta o vlogi mladih pri uresničevanju energetskega prehoda. Izkušnje in sporočila z evropske ravni želijo prenesti v slovenski prostor ter aktivno sodelovati pri posodobitvi NEPN.
Zaključke posveta je predstavil Danijel Levičar, ki je izpostavil štiri ključne poudarke, in sicer pomen zanesljive oskrbe industrije z energijo, energetsko samooskrbo, ekonomiko energetskega prehoda in dolgoročnost scenarijev razvoja energetike. Napovedal je pripravo sklepov in priporočil posveta, ki jih bodo organizatorji v sredini novembra posredovali odločevalcem s ciljem upoštevanja in vključitve v posodobljeni NEPN. Napovedal pa je tudi nadaljevanje javnega posvetovanja o energetskem prehodu, ki bo olajšal našo skupno odločitev o energetski prihodnosti Slovenije. Potrebujemo razmislek, nato pa akcijo brez oziranja nazaj!
Vsa gradiva s posveta, izjave posameznikov in zaključki bodo dostopni na spletni strani www.energetskiprehod.si, ki bo postala osrednja platforma javne razprave za realistično, strokovno podprto oblikovanje energetsko-podnebne prihodnosti Slovenije.
Vir: GZS
Današnji posvet je odprl Danijel Levičar, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod, ki je poudaril, da je pred nami velik izziv in sicer, kako zastaviti našo dolgoročno energetsko strategijo, da bomo v prihodnje odpornejši na situacije, kot je trenutna kriza z dobavo energentov po vsej Evropi. Ob tem je poudaril, da gre pri energetskem prehodu tudi za medgeneracijski prehod, ki bo najbolj vplival na življenja prihodnjih generacij, zaradi česar je potrebno v pripravo strategij vključiti tudi mlade.
Energetska kriza ne vpliva le na zmanjšanje proizvodnje v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Pod pritiskom so predvsem proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (jeklo, aluminij), papirnice, steklarne, industrija gradbenega materiala in kemična industrija. To pa ogroža cilje Evropske unije, ki želi postati podnebno nevtralna do leta 2050. Namreč, če bomo v Evropi prenehali proizvajati materiale, jih bomo primorani uvažati iz drugih koncev sveta, predvsem iz Azije, kjer pa ima ta proizvodnja nekajkrat višji ogljični odtis kot v Evropi, je bil jasen predsednik GZS Tibor Šimonka.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v imenu gostitelja posveta kritično izpostavil, da Slovenija ne bo dosegla okoljskih ciljev, ki si jih je zastavila, če v načrte zelenega prehoda ne bo vključila industrije. Slovenija je namreč tretja najbolj industrializirana država v EU.
Predelovalne dejavnosti v Sloveniji so v letu 2021 predstavljale 23 odstotkov celotne dodane vrednosti, na nivoju EU je bil ta delež le 16 odstotkov, je širši vidik pomena industrije predstavil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. V predelovanih dejavnosti v Sloveniji je zaposlenih okoli 249 tisoč ljudi oziroma vsak peti delavno aktivni prebivalec je zaposlen v predelovalni dejavnosti. Produktivnost dela v tej dejavnosti je v zadnjem desetletju narasla s 36 na 53 tisoč EUR.
Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je prepričan, da je zeleni prehod, ki ga je pripravila delovna skupina pri SAZU, možen in to že do leta 2035. »Slovenija je jedrska država, mi moramo najti konsenz glede tega. Poleg tega moramo staviti na razvoj, inovacije, nove tehnologije, vodik, zato veliko pričakujem od današnje razprave in zaključkov,« je bil jasen minister Kumer.
V posodobljenem celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Slovenije (NEPN), ki je trenutno v pripravi, bi morali zasledovati polno samozadostnost oskrbe Slovenije z energijo oziroma najvišjo še sprejemljivo, 10-odstotno stopnjo uvozne odvisnosti. Izkoristiti bi morali vse realno razpoložljive vire energije, ki so v Sloveniji na voljo oziroma za katere imamo že vzpostavljeno proizvodno infrastrukturo, so na posvetu poudarili pripravljavci scenarija razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050 iz Sveta za razvoj pri SAZU.
Dr. Dejan Paravan iz GEN-I je razložil, da se bo potreba po električni energiji do leta 2050 podvojila, zaradi elektrifikacije prometa, ogrevanja, zaradi rasti proizvodnje. Pa vendar naj bi se končna poraba zmanjšala za četrtino in sicer zaradi boljšega izkoriščanja. Zato se je potrebno osredotočiti na problem energetske odvisnosti Slovenije od uvoza. S tega vidika je nujno, da čim prej sprejmemo odločitev glede gradnje novih energetskih objektov, predvsem JEK2, pravi Paravan in dodaja: »Z JEK2 bi vso porabo elektrike v Sloveniji pokrili z brezogljičnimi viri. Pri obnovljivih virih energije pa bodo imele daleč največji delež sončne elektrarne, medtem ko bo vetrnih bistveno manj, ker jih je težko umeščati v prostor. Vprašljiva je tudi izgradnja novih hidroelektrarn zaradi vplivov na biodiverziteto in temu posledično nasprotovanja dela javnosti.«
Poleg tega bi morali v Sloveniji izkoristiti vse obnovljive vire, tako sonce, vodo, veter in geotermalno energijo. Bolj ambiciozni bi morali biti na področju novih tehnologij, kot je vodik. Upoštevati moramo tudi dodatne vire za proizvodnjo energije, kot so podaljšanje obratovanja Jedrske elektrarne Krško in izgradnja novega bloka, izgradnja novih plinsko parnih enot na zemeljski plin oz. vodik, soproizvodnja toplote in električne energije na biomaso in odpadke, hidro-elektrarne na srednji Savi, vetrne elektrarne in tako dalje. Vendar za to potrebujemo širši družbeni konsenz in prav temu je bil namenjen današnji posvet.
Skupno bodo investicije v elektroenergetski sistem do leta 2050, po cenah iz 2019, znašale 17,4 milijarde evrov oziroma v povprečju 1 % BDP letno, je pojasnil prof. dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Največji del pade na izgradnjo JEK2, slabih 7 milijard evrov, sledijo sončne elektrarne z dobrimi 3 milijardami. To pomeni, da lahko izvedemo investicije v zeleni prehod v elektroenergetiki skoraj v celoti s povratnimi sredstvi, dodatno obremenjevanje javnih financ z namenskimi davki ne bo potrebno, je še ena od ugotovitev posveta. »Poleg tega je potrebno upoštevati tudi multiplikativni učinek teh investicij na slovensko gospodarstvo, ki naj bi znašal od 1,4 do 1,8,« je pojasnil Damijan in dodal, da bi bila doma proizvedena energija tudi cenejša od uvoza.
V zaključnem delu razprave so s svojimi pogledi sodelovali predstavniki mlajše generacije: Mladinski svet Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Mladi za podnebno pravičnost, Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov in Zeleno omrežje študentov. Mladi so dokazali, da so zainteresirani za vključevanje v sprejemanje odločitev v zvezi z energetskim prehodom. V okviru Evropskega energetskega omrežja mladih EYEN (European Youth Energy Network) že sodelujejo pri pripravi pozicijskega dokumenta o vlogi mladih pri uresničevanju energetskega prehoda. Izkušnje in sporočila z evropske ravni želijo prenesti v slovenski prostor ter aktivno sodelovati pri posodobitvi NEPN.
Zaključke posveta je predstavil Danijel Levičar, ki je izpostavil štiri ključne poudarke, in sicer pomen zanesljive oskrbe industrije z energijo, energetsko samooskrbo, ekonomiko energetskega prehoda in dolgoročnost scenarijev razvoja energetike. Napovedal je pripravo sklepov in priporočil posveta, ki jih bodo organizatorji v sredini novembra posredovali odločevalcem s ciljem upoštevanja in vključitve v posodobljeni NEPN. Napovedal pa je tudi nadaljevanje javnega posvetovanja o energetskem prehodu, ki bo olajšal našo skupno odločitev o energetski prihodnosti Slovenije. Potrebujemo razmislek, nato pa akcijo brez oziranja nazaj!
Vsa gradiva s posveta, izjave posameznikov in zaključki bodo dostopni na spletni strani www.energetskiprehod.si, ki bo postala osrednja platforma javne razprave za realistično, strokovno podprto oblikovanje energetsko-podnebne prihodnosti Slovenije.
Vir: GZS
