Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) z veliko zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v zvezi z gradnjo povezovalnega kanala C0, po katerem naj bi se stekale odpadne vode iz občin Vodice in Medvode v Centralno čistilno napravo Ljubljana – Zalog.
(Ljubljana, 16. decembra 2022) – Gradnja kanala na območju ožjega vodovarstvenega območja vodarn Kleče in Šentvid po mnenju številnih strokovnjakov predstavlja hudo in resno tveganje za ohranjanje virov pitne vode za Ljubljano in njeno okolico, hkrati pa smo priče nasilnim prizorom zoper lastnike kmetijskih zemljišč.
V medijih se pojavljajo informacije, da so bila gradbena dovoljenja izdana brez predhodno izvedenih presoj vpliva na okolje, kar je seveda nedopustno. Na drugi strani so kmetje, ki obdelujejo zemljo na vodovarstvenem območju, podvrženi številnim omejitvam pri kmetovanju, sedaj pa nedopustnemu in nasilnemu odnosu lokalne oblasti in policije, pa čeprav zgolj ščitijo svojo lastnino. Opozarjamo, da je (naj bi bila) Slovenija pravna država in da je lastnina elementarna človekova pravica, ki je tesno povezana z varstvom osebne svobode. Njena funkcija je, da zavaruje svobodno ravnanje posameznika na premoženjskem področju in tako omogoča vsakomur, da lahko svobodno in odgovorno oblikuje svoje življenje. Kot taka je sestavni del ustav demokratičnih držav. Ustavno zaščitena kategorija pa so tudi kmetijska zemljišča, s katerimi pa se, žal tudi v tem primeru, ravna nepremišljeno.
Lastniki kmetijskih zemljišč že več let opozarjajo na napake v postopkih z namenom, da bi zaščitili svojo lastninsko pravico ter pravico do kmetovanja (na način, ki varuje tudi pitno vodo). Izkazalo se je, da je investitor v več primerih "prehiteval s fazami oziroma postopki", namesto da bi se najprej uredilo dokumentacijo in potem pristopilo k izvedbi, se je na primer želelo pristopiti k gradnji, preden so bile urejene pravice za uporabo dostopnih poti do gradbišča (gradnja je bila zaradi urejanja služnosti za dve leti prekinjena). Lastniki so bili tako prisiljeni vsako fazo in korak dodatno preverjati, ali je skladen s predpisi in ali morebiti ne gre za prekomeren poseg v njihove pravice. To vzbuja velik dvom v pravno državo.
Najbolj sporno pri zadevi pa je, da gre pri gradnji C0 kanala za isto vodovarstveno območje (VVO1), kot je območje, kjer je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-416/19-19 z dne 16. 6. 2022 začasno zadržalo - prepovedalo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Kljub temu, da je uporaba FFS zaradi zaščite pitne vode na tem območju že tako posebej strogo regulirana, se je Ustavno sodišče, zgolj zaradi potencialne nevarnosti, odločilo, da se začasno prepove kakršna koli uporaba FFS. Kmetje imajo zaradi tega konkretno škodo, ostali pa so tudi brez kakršnih koli navodil, kako ravnati, saj se časovno ne ve, kdaj bo izdana končna odločba Ustavnega sodišča. Na drugi strani pa trasa kanala C0 poteka po istem območju, pa nihče ne razmišlja o potencialni nevarnosti za pitno vodo. Zdi se, kot da obstajajo dvojna merila, pri čemer so kmetje (pridelovalci hrane) v obeh primerih v slabšem položaju in imajo tudi konkretno škodo. Od države bi tudi pričakovali, da če se varuje pitno vodo, kar je v interesu vseh nas, naj se jo varuje z enakimi merili, saj tudi pri kanalizacijskem vodu obstaja potencialna nevarnost, da se ogrozi kakovost pitne vode.
Da bi se odpravili vsi dvomi v zakonitost ravnanja Mestne občine Ljubljana in ostalih organov, ki sodelujejo pri postopkih, smo pristojne organe (ministrstva in varuha človekovih pravic) pozvali, da v okviru svojih pristojnosti preverijo zakonitost postopkov, zlasti z vidika varstva lastninske pravice lastnikov kmetijskih zemljišč in posledično zaščite teh zemljišč.
VIR: KGZS
V medijih se pojavljajo informacije, da so bila gradbena dovoljenja izdana brez predhodno izvedenih presoj vpliva na okolje, kar je seveda nedopustno. Na drugi strani so kmetje, ki obdelujejo zemljo na vodovarstvenem območju, podvrženi številnim omejitvam pri kmetovanju, sedaj pa nedopustnemu in nasilnemu odnosu lokalne oblasti in policije, pa čeprav zgolj ščitijo svojo lastnino. Opozarjamo, da je (naj bi bila) Slovenija pravna država in da je lastnina elementarna človekova pravica, ki je tesno povezana z varstvom osebne svobode. Njena funkcija je, da zavaruje svobodno ravnanje posameznika na premoženjskem področju in tako omogoča vsakomur, da lahko svobodno in odgovorno oblikuje svoje življenje. Kot taka je sestavni del ustav demokratičnih držav. Ustavno zaščitena kategorija pa so tudi kmetijska zemljišča, s katerimi pa se, žal tudi v tem primeru, ravna nepremišljeno.
Lastniki kmetijskih zemljišč že več let opozarjajo na napake v postopkih z namenom, da bi zaščitili svojo lastninsko pravico ter pravico do kmetovanja (na način, ki varuje tudi pitno vodo). Izkazalo se je, da je investitor v več primerih "prehiteval s fazami oziroma postopki", namesto da bi se najprej uredilo dokumentacijo in potem pristopilo k izvedbi, se je na primer želelo pristopiti k gradnji, preden so bile urejene pravice za uporabo dostopnih poti do gradbišča (gradnja je bila zaradi urejanja služnosti za dve leti prekinjena). Lastniki so bili tako prisiljeni vsako fazo in korak dodatno preverjati, ali je skladen s predpisi in ali morebiti ne gre za prekomeren poseg v njihove pravice. To vzbuja velik dvom v pravno državo.
Najbolj sporno pri zadevi pa je, da gre pri gradnji C0 kanala za isto vodovarstveno območje (VVO1), kot je območje, kjer je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-416/19-19 z dne 16. 6. 2022 začasno zadržalo - prepovedalo uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Kljub temu, da je uporaba FFS zaradi zaščite pitne vode na tem območju že tako posebej strogo regulirana, se je Ustavno sodišče, zgolj zaradi potencialne nevarnosti, odločilo, da se začasno prepove kakršna koli uporaba FFS. Kmetje imajo zaradi tega konkretno škodo, ostali pa so tudi brez kakršnih koli navodil, kako ravnati, saj se časovno ne ve, kdaj bo izdana končna odločba Ustavnega sodišča. Na drugi strani pa trasa kanala C0 poteka po istem območju, pa nihče ne razmišlja o potencialni nevarnosti za pitno vodo. Zdi se, kot da obstajajo dvojna merila, pri čemer so kmetje (pridelovalci hrane) v obeh primerih v slabšem položaju in imajo tudi konkretno škodo. Od države bi tudi pričakovali, da če se varuje pitno vodo, kar je v interesu vseh nas, naj se jo varuje z enakimi merili, saj tudi pri kanalizacijskem vodu obstaja potencialna nevarnost, da se ogrozi kakovost pitne vode.
Da bi se odpravili vsi dvomi v zakonitost ravnanja Mestne občine Ljubljana in ostalih organov, ki sodelujejo pri postopkih, smo pristojne organe (ministrstva in varuha človekovih pravic) pozvali, da v okviru svojih pristojnosti preverijo zakonitost postopkov, zlasti z vidika varstva lastninske pravice lastnikov kmetijskih zemljišč in posledično zaščite teh zemljišč.
VIR: KGZS
