Konkvistadorji: Vzpon in padec, nova šestdelna dokumentarna serija, ki bo na sporedu 8. decembra ob 21.00 uri na programu Viasat History, razkriva fascinantno in temačno zgodbo o osvajanju Novega sveta s strani španskega imperija.

Ljubljana, 4. december 2023 - Konkvistadorji: Vzpon in padec, nova šestdelna dokumentarna serija, ki bo na sporedu 8. decembra ob 21.00 uri na programu Viasat History, razkriva fascinantno in temačno zgodbo o osvajanju Novega sveta s strani španskega imperija. Serija prikaže dogodke od naključnega Kolumbovega odkritja obeh Amerik prek osvajanja Aztekov in Inkov do padca konkvistadorjev zaradi njihovih nasilnih praks, ki so jih glasno kritizirali tudi drugi evropski vladarji. V seriji si oglejte kruto legendo brez primere o španskih konkvistadorjih in odkrijte resnico o tem temačnem poglavju človeške zgodovine. V članku predstavljamo Kolumbovo drugo potovanje v Ameriko, ki se je končalo s prelivanjem krvi in pripeljalo do začetka vzpona konkvistadorjev.

Leta 1493 se je Kolumb vrnil v Ameriko, vendar tokrat ne kot raziskovalec, temveč kot osvajalec. Z drugo ekspedicijo, ki je predstavljala res veliko operacijo z več sto člani, živino in blagom, naj bi v Ameriki vzpostavil delujočo špansko družbo. Misiji so se pridružili kmetje, izkušeni trgovci, delavci, duhovniki in plemiči. Vsi so bili navdušeni nad Novim svetom, deželo novih priložnosti in obljubami velikega bogastva. Svoj delež je zahtevala tudi španska kraljica. Tako je imel Kolumb na svojih ramenih veliko odgovornost.

Na svojem prvem potovanju – devet mesecev prej – je Kolumb v Ameriki pustil 39 svojih mož, ki jim je najbolj zaupal in ki so skrbeli za novo zgrajeno utrdbo. Ko je leta 1493 Kolumb prispel na kraj, kjer je stala prvotna utrdba, je videl, da je bila ta porušena in požgana do tal, vsi možje pa pobiti. Kolumb je bil ogorčen in sklenil je, da bo odslej brezkompromisen. 

Odpravil se je na Karibske otoke, ki so bili precej poseljeni in kjer je živelo predvsem ljudstvo Tainos. Odnosi med Španci in domorodci so bili sprva razmeroma mirni, vendar so se hitro sprevrgli v nasilne. Ker so imeli premalo zalog, so kolonisti začeli pleniti domorodna mesta in si iskati hrano. 

Poleg tega so Kolumbovi možje začeli umirati zaradi lakote in bolezni. Napetosti so se povečale: kolonisti so ga začeli dojemati kot agresivnega tirana, ki si želi pridobiti ugled in ki je zahteval vsak košček pridobljenega zlata. Kolonistom je dovolil, da so domorodne otočane spremenili v prisilno delovno silo. To je sčasoma pripeljalo do tega, da so Španci uvedli krut, formaliziran sistem nadvlade, ki se v mnogočem ni razlikoval od suženjstva. 

Kolumb je očitno izgubil nadzor, zato mu je španska kraljica Izabela ukazala vrnitev v Evropo, v Novem svetu pa je imenovala nove voditelje.

To je bila prelomnica v dojemanju Novega sveta. Zgodbe o zlatu in slavi so se začele hitro širiti in v treh desetletjih po Kolumbovi ustanovitvi krhke kolonije je Evropo vsako leto zapustilo na tisoče ljudi, ki so verjeli obljubam bogastva, in v novo življenje v Ameriki. Ti naseljenci, ki so bili željni zlata in slave, so prihajali iz različnih okolij, vendar se jih je hitro prijelo skupno ime: konkvistadorji.

VIR: Grayling