Slovenska energetika se danes sooča z izzivi zelenega prehoda, ki nam prinaša prihodnost, polno negotovosti. Na Delovi konferenci Energetika 2023 so se združile različne teme, ki bodo oblikovale naša življenja v dobi prehoda v zeleno oskrbo.

Slovenska energetika se danes sooča z izzivi zelenega prehoda, ki nam prinaša prihodnost, polno negotovosti. Na konferenci Energetika 2023 so se združile različne teme, ki bodo oblikovale naša življenja v dobi prehoda v zeleno oskrbo.

Zeleni prehod ni več zgolj prihodnost, temveč resničnost, s katero se moramo spoprijeti. Kaj nas čaka? Verjetno nas čakajo leta turbulence in težkih odločitev. Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je poudaril, da prihodnost slovenske energetike ne bo temeljila samo na obnovljivih virih energije, temveč bo vključevala tudi jedrsko energijo. Ali bo Krška nuklearka ostala v obratovanju še 20 let ali se bo gradil drugi blok, bo odločeno do leta 2028. Gen energija se že pripravlja na projekt in poudarja vlogo države pri tem.

Preden dosežemo nove jedrske zmogljivosti, nas čakajo številni drugi izzivi, vključno z razvojem naprednih tehnologij in energentov prihodnosti. Energetski prehod je nujno treba pospešiti, saj se poraba električne energije eksponentno povečuje. Francija stavi na razvoj jedrske energije, vključno s malimi modularnimi reaktorji, a ključni izziv je usposabljanje kadra.

Mednarodno gledano, energetska prihodnost še ni enotna. Slovenija ohranja jedrsko energijo, medtem ko je Nemčija ugasnila svoje reaktorje in se osredotočila na obnovljive vire. Slovenija zaostaja pri razvoju sončnih in vetrnih zmogljivosti, delno zaradi nezadostne omrežne infrastrukture.

Poudarek na sončnih elektrarnah je omejen zaradi omrežja, kar je rezultat napak iz preteklosti. Eles opozarja na pomanjkanje urejenega shranjevanja energije v Sloveniji, ključno za izrabo presežne energije.

Novost v energetiki je uporaba vodika za dolgoročno shranjevanje električne energije in nadomestitev goriva v prometu ter zemeljskega plina v industriji. Vendar so izzivi na področju proizvodnje čistega vodika in infrastrukture še vedno veliki.

Tudi avtomobilska industrija gleda proti zeleni prihodnosti. Petrol napoveduje padec prodaje fosilnih goriv do leta 2035 in investira v e-polnilnice, ki jih namerava do leta 2025 postaviti več kot 1.500. Danes je že upravljajo okoli 500 takšnih polnilnic.

Uredništvo