Beletrina je ena izmed največjih nevladnih organizacij pri nas, ki se med drugim ukvarja s številnimi ozaveščevalnimi projekti na področju kulture, ranljivih skupin in digitalne družbe.
Beletrina je ena izmed največjih nevladnih organizacij pri nas, ki se med drugim ukvarja s številnimi ozaveščevalnimi projekti na področju kulture, ranljivih skupin in digitalne družbe. Zato je nosilka kar dveh statusov javnega interesa, ki jih država podeljuje nevladnim organizacijam – na področju kulture in na področju razvoja informacijske družbe. Eden od pomembnih sektorjev Beletrine je sektor za dostopnost, ki že deset let izvaja projekte, katerih namen je izboljšati spletno dostopnost za ranljive skupine. Kar so bili včasih pločniki brez klančin za invalide na vozičkih, so danes spletne strani, pri katerih snovalci še vedno vse preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zato vam danes predstavljamo Mašo Malovrh, vodjo sektorja za dostopnost pri Beletrini, in projekte, ki jih ta sektor izvaja na področju spletne dostopnosti.
Zakaj se je Beletrina pred več kot desetimi leti začela ukvarjati s spodbujanjem spletne dostopnosti in s projekti za opolnomočenje ranljivih skupin v digitalnem okolju?
Na Beletrini smo zelo zgodaj razvili zavedanje o pomembnosti dostopnosti spletnih oziroma digitalnih vsebin za uporabnike z invalidnostmi in oviranostmi, saj imamo direktorja, ki je praktično slep. To pomeni, da mu moramo sodelavci digitalne dokumente in drugo gradivo, vedno poslati v njemu dostopni obliki, tako da jih lahko odpre, pregleda, dopolni in poda odziv na določeno vsebino, ki mu jo pošljemo na e-mail. Prve vidnejše vsebine v zvezi s fizično in spletno dostopnostjo kulturnih ustanov za obiskovalce s t. i. »posebnimi potrebami« so bile izvedene že na Evropski prestolnici kulture v Mariboru v letu 2012. Na podlagi teh izkušenj smo leto za tem izvedli projekt ROK – Razširjamo obzorja kulturnega in prva strokovna izobraževanja, ki so bila namenjena proučevanju dostopnosti spletnih strani za udeležence z različnimi oblikami invalidnosti. Tako je nastala Beletrinina strokovna skupina za digitalno dostopnost, ki ima ta trenutek že deset let izkušenj z analiziranjem, testiranjem in svetovanjem na področju z omogočanja dostopnosti spletnih strani za vse.
Leta 2018 smo sodelovali tudi pri oblikovanju Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), saj smo se zavzemali za čim širšo skupino zavezancev omenjene zakonodaje, ki sicer velja le za javni sektor. V vmesnem času smo se povezali tudi z mednarodnimi organizacijami, kot sta International Association of Accessibility Professionals (IAAP) in Funka, vodilna organizacija na področju digitalne dostopnosti v Skandinaviji.
Za digitalno dostopnost se zavzemamo zato, ker je v sodobnem času rapidne digitalizacije aspekt dostopnosti še vedno pozabljan ali marginaliziran, sama ozaveščenost pa še vedno na zelo nizki ravni – ko se iz urbane Ljubljane premaknemo nekaj kilometrov v bolj ruralne kraje, je to hitro jasno. Digitalna dostopnost ni namenjena izključno invalidom ali starejšim, to ni neka miloščina, ker oni so se doslej še vedno nekako znašli in uporabljajo internet po najboljših močeh, temveč je ustrezna digitalna dostopnost družbeni dolg oziroma obveza, ki dolgoročno pomeni boljšo izkušnjo na spletu za vse.
Kaj vse danes zajema izraz digitalna dostopnost? Kdaj lahko rečemo, da je neka spletna stran dostopna?
Digitalna dostopnost je krovni izraz, ki zajema spletno dostopnost, torej dostopnost spletnih strani, mobilnih aplikacij in drugih digitalnih, multimedijskih vsebin, storitev in produktov. Izraz je povezan z zakonodajo – Slovenija mora, tako kot vse druge članice EU, do leta 2025 sprejeti in začeti z realizacijo Zakona o dostopnosti digitalnih produktov in storitev za invalide. Če so zavezanci ZDSMA le ustanove javnega sektorja, pa je temu zakonu zavezan tudi zasebni sektor.
Ustrezno dostopna spletna stran je tista, ki je v skladu s Smernicami za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) vsaj na srednji stopnji AA. Poleg tega je nujno, da ustrezno dostopnost potrdijo tudi uporabniki z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, saj nam lahko samo oni povedo, kaj je za njihove uporabniške navade potrebno in res učinkovito. Tovrstno celostno dostopnost zasledujemo tudi na Beletrini. Zato smo s krovno invalidsko organizacijo v Sloveniji, NSIOS – Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije, leta 2019 lansirali NSIOS certifikat spletne dostopnosti. NSIOS podeli certifikat spletiščem, ki so šla z našo strokovno ekipo za digitalno dostopnost skozi celoten proces omogočanja. Vendar dostopnost ni trajna, če ni vzdrževana, zato je ustrezno dostopna stran tista, ki jo ureja za to usposobljen in ozaveščen spletni administrator.
Katere že izvedene domače in tuje projekte Beletrine bi izpostavili na tem področju?
Izpostavila bi projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z oviranostmi, ki ga izvajamo z Geodetskim inštitutom Slovenije od leta 2016 in Evropska kartica ugodnosti za invalide, kjer prav tako sodelujemo od samega začetka. Pred dvema letoma smo uspešno prijavili mednarodni EU projekt »Web Accessiblity Helps All« ali Spletna dostopnost na pomoč, ki ga je komisija izbrala med več kot 120 prijavljenimi projekti na razpisu European Social Catalyst Fundation (ESCF) za nadgradnje potrjenih socialnih inovacij. Projekt vključuje večstopenjsko metodologijo analiz in ocenjevanja dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij in ga razvijamo za slovenski in južnoevropski prostor.
Med drugim ste razvili novo digitalno storitev Na-prostem.si, ki ga je Evropska komisija izpostavila kot pozitivni premik na področju spodbujanja temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi. Za kakšno storitev gre?
Evropska komisija je v drugem »Poročilu o napredku izvajanja zavez Berlinske deklaracije o digitalni družbi in digitalni vladi« glede na skupne vrednote, ki jih izpostavlja tudi projekt Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov za leto 2022, pripoznala projekt kot pozitiven premik na področju spodbujanja temeljnih pravic in demokratičnih vrednost na digitalnem področju. Na-prostem.si spodbuja uporabo preverjenih odprtokodnih programov in storitev za NVO in njihove uporabnike in prostovoljce. Projekt je plod sodelovanja v okviru Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo (Mreže NVO-VID), ki ga izvajamo v konzorciju z ustanovami RAMPA, Ljudmila in InEPA, sodelujejo pa tudi društvo Lugos, Zavod Rhea, Studio 12 in Društvo Duh časa. V paketnih ponudbah izvajamo usposabljanja za uporabo odprtokodnih programov in storitev, ki so brezplačna za vse NVO in njihove člane. Na-prostem.si je tudi spletni servis za uporabnike tovrstnih programov in storitev, ki so pogosto bolje dostopni (ne le finančno) kot licenčni programi ali storitve, a jih uporabljamo zato, ker alternativ preprosto ne poznamo. V okviru tega projekta si prizadevamo, da bi se lahko vsak posameznik informirano in zavestno odločil za uporabo bodisi odprtokodnih ali zaprtokodnih programov in storitev.
Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
Razvijati želimo dostopne digitalne produkte, ki spodbujajo in omogočajo vključevanje ljudi z invalidnostmi, oviranostmi in starejše populacije v sodobno družbo. Zavzemamo se za digitalizacijo na dostopen in uporabniku prijazen način. Želimo sodelovati pri razvoju mednarodnih dobrih praks in pri oblikovanju izobraževalnih standardov na področju digitalne dostopnosti. Še naprej bomo sodelovali z različnimi ustanovami javnega in zasebnega sektorja ter se trudili, da bo digitalna dostopnost prioriteta vseh naših prizadevanj za vzpostavitev družbene enakosti v Sloveniji, naš pogled pa sega tudi do balkanskih držav, kjer je tema dostopnosti še v povojih.
VIR: Kreativna baza, (foto: Mankica Kranjec)
Zakaj se je Beletrina pred več kot desetimi leti začela ukvarjati s spodbujanjem spletne dostopnosti in s projekti za opolnomočenje ranljivih skupin v digitalnem okolju?
Na Beletrini smo zelo zgodaj razvili zavedanje o pomembnosti dostopnosti spletnih oziroma digitalnih vsebin za uporabnike z invalidnostmi in oviranostmi, saj imamo direktorja, ki je praktično slep. To pomeni, da mu moramo sodelavci digitalne dokumente in drugo gradivo, vedno poslati v njemu dostopni obliki, tako da jih lahko odpre, pregleda, dopolni in poda odziv na določeno vsebino, ki mu jo pošljemo na e-mail. Prve vidnejše vsebine v zvezi s fizično in spletno dostopnostjo kulturnih ustanov za obiskovalce s t. i. »posebnimi potrebami« so bile izvedene že na Evropski prestolnici kulture v Mariboru v letu 2012. Na podlagi teh izkušenj smo leto za tem izvedli projekt ROK – Razširjamo obzorja kulturnega in prva strokovna izobraževanja, ki so bila namenjena proučevanju dostopnosti spletnih strani za udeležence z različnimi oblikami invalidnosti. Tako je nastala Beletrinina strokovna skupina za digitalno dostopnost, ki ima ta trenutek že deset let izkušenj z analiziranjem, testiranjem in svetovanjem na področju z omogočanja dostopnosti spletnih strani za vse.
Leta 2018 smo sodelovali tudi pri oblikovanju Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), saj smo se zavzemali za čim širšo skupino zavezancev omenjene zakonodaje, ki sicer velja le za javni sektor. V vmesnem času smo se povezali tudi z mednarodnimi organizacijami, kot sta International Association of Accessibility Professionals (IAAP) in Funka, vodilna organizacija na področju digitalne dostopnosti v Skandinaviji.
Za digitalno dostopnost se zavzemamo zato, ker je v sodobnem času rapidne digitalizacije aspekt dostopnosti še vedno pozabljan ali marginaliziran, sama ozaveščenost pa še vedno na zelo nizki ravni – ko se iz urbane Ljubljane premaknemo nekaj kilometrov v bolj ruralne kraje, je to hitro jasno. Digitalna dostopnost ni namenjena izključno invalidom ali starejšim, to ni neka miloščina, ker oni so se doslej še vedno nekako znašli in uporabljajo internet po najboljših močeh, temveč je ustrezna digitalna dostopnost družbeni dolg oziroma obveza, ki dolgoročno pomeni boljšo izkušnjo na spletu za vse.
Kaj vse danes zajema izraz digitalna dostopnost? Kdaj lahko rečemo, da je neka spletna stran dostopna?
Digitalna dostopnost je krovni izraz, ki zajema spletno dostopnost, torej dostopnost spletnih strani, mobilnih aplikacij in drugih digitalnih, multimedijskih vsebin, storitev in produktov. Izraz je povezan z zakonodajo – Slovenija mora, tako kot vse druge članice EU, do leta 2025 sprejeti in začeti z realizacijo Zakona o dostopnosti digitalnih produktov in storitev za invalide. Če so zavezanci ZDSMA le ustanove javnega sektorja, pa je temu zakonu zavezan tudi zasebni sektor.
Ustrezno dostopna spletna stran je tista, ki je v skladu s Smernicami za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) vsaj na srednji stopnji AA. Poleg tega je nujno, da ustrezno dostopnost potrdijo tudi uporabniki z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, saj nam lahko samo oni povedo, kaj je za njihove uporabniške navade potrebno in res učinkovito. Tovrstno celostno dostopnost zasledujemo tudi na Beletrini. Zato smo s krovno invalidsko organizacijo v Sloveniji, NSIOS – Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije, leta 2019 lansirali NSIOS certifikat spletne dostopnosti. NSIOS podeli certifikat spletiščem, ki so šla z našo strokovno ekipo za digitalno dostopnost skozi celoten proces omogočanja. Vendar dostopnost ni trajna, če ni vzdrževana, zato je ustrezno dostopna stran tista, ki jo ureja za to usposobljen in ozaveščen spletni administrator.
Katere že izvedene domače in tuje projekte Beletrine bi izpostavili na tem področju?
Izpostavila bi projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z oviranostmi, ki ga izvajamo z Geodetskim inštitutom Slovenije od leta 2016 in Evropska kartica ugodnosti za invalide, kjer prav tako sodelujemo od samega začetka. Pred dvema letoma smo uspešno prijavili mednarodni EU projekt »Web Accessiblity Helps All« ali Spletna dostopnost na pomoč, ki ga je komisija izbrala med več kot 120 prijavljenimi projekti na razpisu European Social Catalyst Fundation (ESCF) za nadgradnje potrjenih socialnih inovacij. Projekt vključuje večstopenjsko metodologijo analiz in ocenjevanja dostopnosti spletnih strani in mobilnih aplikacij in ga razvijamo za slovenski in južnoevropski prostor.
Med drugim ste razvili novo digitalno storitev Na-prostem.si, ki ga je Evropska komisija izpostavila kot pozitivni premik na področju spodbujanja temeljnih pravic in demokratičnih vrednot v digitalni sferi. Za kakšno storitev gre?
Evropska komisija je v drugem »Poročilu o napredku izvajanja zavez Berlinske deklaracije o digitalni družbi in digitalni vladi« glede na skupne vrednote, ki jih izpostavlja tudi projekt Na-prostem.si: Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov za leto 2022, pripoznala projekt kot pozitiven premik na področju spodbujanja temeljnih pravic in demokratičnih vrednost na digitalnem področju. Na-prostem.si spodbuja uporabo preverjenih odprtokodnih programov in storitev za NVO in njihove uporabnike in prostovoljce. Projekt je plod sodelovanja v okviru Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo (Mreže NVO-VID), ki ga izvajamo v konzorciju z ustanovami RAMPA, Ljudmila in InEPA, sodelujejo pa tudi društvo Lugos, Zavod Rhea, Studio 12 in Društvo Duh časa. V paketnih ponudbah izvajamo usposabljanja za uporabo odprtokodnih programov in storitev, ki so brezplačna za vse NVO in njihove člane. Na-prostem.si je tudi spletni servis za uporabnike tovrstnih programov in storitev, ki so pogosto bolje dostopni (ne le finančno) kot licenčni programi ali storitve, a jih uporabljamo zato, ker alternativ preprosto ne poznamo. V okviru tega projekta si prizadevamo, da bi se lahko vsak posameznik informirano in zavestno odločil za uporabo bodisi odprtokodnih ali zaprtokodnih programov in storitev.
Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
Razvijati želimo dostopne digitalne produkte, ki spodbujajo in omogočajo vključevanje ljudi z invalidnostmi, oviranostmi in starejše populacije v sodobno družbo. Zavzemamo se za digitalizacijo na dostopen in uporabniku prijazen način. Želimo sodelovati pri razvoju mednarodnih dobrih praks in pri oblikovanju izobraževalnih standardov na področju digitalne dostopnosti. Še naprej bomo sodelovali z različnimi ustanovami javnega in zasebnega sektorja ter se trudili, da bo digitalna dostopnost prioriteta vseh naših prizadevanj za vzpostavitev družbene enakosti v Sloveniji, naš pogled pa sega tudi do balkanskih držav, kjer je tema dostopnosti še v povojih.
VIR: Kreativna baza, (foto: Mankica Kranjec)
