“... Čas smo
od Mojzesa do Mohameda,
od Kapitala do Nata
iz akropole v Opus Dei,
od Marxa in nazaj do Platona
od zlate dobe do dobe jekla,
od začetka do konca
od ničesar do neskončnosti
prvi do sedme celine
od nobene rešitve do revolucije,
rdeča zvezda do Vojne zvezd
prelomnica do točke brez vrnitve,
nov red v pogumen nov svet
od mehanskega do digitalnega …“
(WAT, Laibach)

Pred več kot dvesto petdesetimi leti je Zasavje zaradi črnega zlata – premoga doživelo gospodarski razcvet in postalo glavno središče slovenske industrije. Podjetja z več kot 2000 zaposlenimi so izkopavala premog, kar je v Zasavje privabilo ljudi iz različnih koncev Slovenije in Evrope.
Duh pridnih rudarskih ljudi je v teh krajih še vedno zelo živ. Pionirski ponos, pomešan z držo "dejmo to naredit!”, ostaja gonilo napredka, nekdanja osrednja rudarska regija v Sloveniji pa je danes v dobi preobrazbe.
Podjetje Dewesoft je vrnilo v Zasavje Laibachove umetnine starih zasavskih tovarn. Na koncu bodo te združene v Mestu Akrobatov, do dokončanja gradnje pa bodo na ogled v Delavskih domovih občin Trbovlje, Zagorja in Hrastnika kot simbolična gesta povezovanja Zasavja pred izgradnjo tehnološkega parka Mesta Akrobatov. Gre za industrijske pejsaže s tovarniškimi in rudniškimi objekti v proletarskih rdečih revirjih, zlasti v Trbovljah, mestu z revolucionarno preteklostjo upora in domačemu kraju skupine Laibach.
LAIBACH: RDEČI REVIRJI + ČRNI KRIŽ
Preobrazba Zasavja – korenita sprememba iz jugoslovanske socialistične industrijske trdnjave skozi gospodarski in družbeni zaton v izziv ponovnega rojstva, novega reda in identitete – je na nek način izražena skozi celoten opus ustvarjanja trboveljskih Laibachov. Pri svojem ustvarjanju uporabljajo močno simboliko, ki je razstavljena na vidnih mestih po celem svetu.
Skupina Laibach je motive Rdečih revirjev, kakor se imenuje industrijski bazen Slovenije v zasavski regiji, ki zajema mesta Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, prvič predstavila že leta 1980 v Delavskem domu Trbovlje – na razstavi, ki se ni zgodila (ker jo je lokalna, občinska oblast, takrat prepovedala). Pozneje je iste motive Laibach predstavil na svojih zgodnjih razstavah v Beogradu (Srećna galerija, 1981), v Ljubljani (Galerija Škuc, 1982) in v Zagrebu (Galerija PM, 1983). Različne variacije Rdečih revirjev je skupina v naslednjih desetletjih prikazala še na nekaterih svojih večjih razstavah. Tako je leta 2009 osem motivov odtisnila na aluminijeve plošče in jih predstavila na retrospektivah svojih vizualnih del v Ľodzu (Muzeum Sztuki, 2009), v Mariboru (UGM, 2011), v Zagrebu (HDLU, 2011), kot tudi v Olomoucu (Galerija Caesar, 2016) in še na nekaterih galerijskih prizoriščih. Ob svoji tridesetletnici, leta 2010, ki jo je Laibach obeležil v Delavskem domu Trbovlje s tridnevnim simpozijem in dvema koncertoma, je skupina predstavila tudi unikatno prostorsko instalacijo, naslovljeno kot Rdeči revirji + črni križ, kjer je 12 originalnih linorezov z motivi revirjev povečala na velikost 300 x 300 cm in jih v dveh vrstah razporedila v zgornjem foyerju Delavskega doma, tako da so, skupaj z velikom mozaikom, izdelanim po eni prvih Laibach slikah, ustvarjali nadvse sakralno vzdušje.

Motivi na umetninah: Stara cementarna Trbovlje, Veleblagovnica Trbovlje, Delavski dom Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje, Iskra Trbovlje, Jašek Trbovlje, Steklarna Hrastnik, Apneninca Zagorje, Iskra Trbovlje.

Slikar in grafik Janez Knez je originalne linoreze izdelal že v šestdesetih letih in jih leta 1980 predal v uporabo skupini Laibach. Ti motivi so postali del osnovne estetske vsebine Laibacha, ki svojega industrijskega kulturnega porekla niso nikoli zanikali.

“Dewesoft je Rdeče revirje, ki so romali po celem svetu, vrnil domov v Zasavje s pomembnim sporočilom: služijo kot spomenik naši industrijski dediščini, hkrati pa oznanjajo ponos, ki ga čutimo do naših izjemnih glasbenikov in umetnikov. Njihovo končno mesto bo v Mestu Akrobatov,” pojasnjuje predsednik Dewesofta dr. Jure Knez.


Ob tem še dodaja: “Simbolika te akcije je zame izjemnega pomena. Resnično si želim, da prva asociacija ob omembi Zasavja ne bo več le rudarska preteklost in propadla industrija, ampak visoka tehnologija in svetla prihodnost. Svetloba na koncu predora je velik projekt povezovanja, ki združuje preteklost in sedanjost, tradicijo in modernost.”
Župan Občine Trbovlje, mag. Zoran Poznič:

“Umetnost in kultura sta skozi zgodovino razvoja naših treh dolin ene izmed najpomembnejših gradnikov skupnosti. Delavski dom Trbovlje s to novo pridobitvijo postaja zopet tudi eden izmed največjih izložbenih oken kaj Zasavci zmoremo, in to na svetovni ravni. Tudi v umetnosti in kulturi. Hvala Dewesoftu.”
Ivan Novak, Laibach:
 
“Dewesoft v Trbovljah in zasavskih Rdečih revirjih z Mestom Akrobatov uresničuje ozračje presežkov in vizijo modernosti, ki je bila vedno tudi osnovno gonilo našega, Laibachovega delovanja. Trbovlje in z njim celotno Zasavje, se mora iz tradicionalnega in trdega industrijskega okolja preleviti v resnično zeleno in sodobno novomedijsko tehnološko mesto, ali pa ga bo prekrila pozaba preteklosti. Velike grafike iz serije Rdeči revirji naj bodo zato v opomin na stare čase in vzpodbuda za novo, ki v to okolje prihaja in ki naj predvsem osvobaja. Ko bo Mesto Akrobatov s takšno vsebino enkrat v bodoče res zaživelo, se lahko tudi Laibach mirno preselimo nazaj v zgodovino.”


LAIBACH ASSIMILATOR
Velika poletna razstava AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST: Unternehmen Barbarossa + ASSIMILATOR v Laubi, galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu je odprla svoja vrata. Dewesoft je glasbeni skupini razvil tehnično rešitev za interaktivni zvočni monolit ASSIMILATOR, ki je del razstave.

Velika črna Laibachova kocka, Assimilator, 'made in Trbovlje',  lahko poimenujemo  tudi Laibachov 'črni kamen' modrosti (kamen spotike?), cubo-meteorit, sestavljen iz množice fragmentov. Kvadrofenija procesira kvadrofonični zvok, ki je ena bistvenih fizikalnih iluzij te kocke, v kateri tvori zvok množica (štirih) zvočnikov in ga oddaja na štirih straneh.
Vse kar velja za Laibach, velja tudi za Asimilator, ki je Laibachovo simbolično, metaforično opredmetenje. Običajne zmogljivosti Asimilatorja vključujejo hitre pogone prabesed in transzvokov, samoregeneracijo in več redundantnih sistemov, prilagodljivost v odzivnosti ter različna energijska polja (pri)vlečnih in svetlobnih žarkov.

Asimilator v svojem naravnem stanju miruje in meditira, zvok pa ustvarja in sproža v stiku z zunanjim svetom interaktivno, v prepletu naključnih postopkov in odzivanja na energijo obiskovalcev - zvedavcev, vsiljivcev in častilcev. Seštevek toplotne energije obiskovalcev vpliva na navidezno oziroma naslušno kaotičnost in nasičenost zvočnega jezika. Vsakemu prejemniku je dodeljen po en motiv oz. eno geslo Laibachove kolektivne podzavesti, kinetična energija obiskovalca pa nadzoruje hitrost in smer predvajanja tega motiva/gesla. Obiskovalci tako s svojimi telesi in njihovim gibanjem poganjajo energetski tok in prispevajo k shizofreničnem, oziroma kvadrofeničnem mentalnem ustroju in odzivanju kocke.
Sašo Piskar, vodja razvoja programske opreme Dewesoft:

"Za skupino Laibach smo razvili 'interaktivni zvočni monolit', ki s pomočjo termovizijske kamere zazna obiskovalce, njihovo telesno toploto in gibanje, ter na podlagi teh podatkov ustvarja zvočno sliko. Posebnost monolita je v njegovem zvočnem sistemu, ki vključuje stranice iz skrbno izbranih materialov in visokofrekvenčne vzbujevalnike, ki celotno konstrukcijo resonirajo kot zvočno membrano. V notranjosti se skriva še posebej zasnovan nizkotonski zvočnik za intenzivno vizualno in zvočno izkušnjo. Naša programska oprema, ki poganja monolit, omogoča obiskovalcem, da osebno doživijo, kako se tehnologija prepleta in dopolnjuje z umetnostjo.
 
Sašo Piskar še doda: “Običajno razvijamo rešitve za visokotehnološka podjetja, kot so NASA, SpaceX in Tesla, vendar se vedno z veseljem odzovemo na izzive v umetnosti, kar našemu delu dodaja posebno dimenzijo - še posebej, kadar nas pokličejo lokalci.” 

VIR: Dewesoft