Ljubljana, 16. februarja - V Sloveniji je bilo decembra lani 935.344 delovno aktivnih oseb. To je 0,4 odstotka več kot novembra in dva odstotka več kot konec leta 2021 ter nova rekordna vrednost, odkar na statističnem uradu spremljajo te podatke. Razmere na trgu dela so zaenkrat še razmeroma ugodne, je povedal Martin Bajželj iz Statističnega urada RS.

Zaposlenih je bilo decembra lani 836.093 prebivalcev, samozaposlenih pa 99.251. Število prvih se je v letu dni povečalo za dva odstotka, število drugih pa za 2,3 odstotka, so izračunali na statističnem uradu. Pri tem je bilo rast opaziti po celi Sloveniji, relativno najvišjo pa v Zasavju in na Gorenjskem, za približno tri odstotke.

V zasebnem sektorju, kjer je zaposlenih 73,5 odstotka vseh delovno aktivnih oseb, se je njihovo število v zadnjem letu dni povečalo za 2,5 odstotka, je danes na novinarski konferenci povedal Bajželj. V javnem sektorju je bila ta rast 0,7-odstotna.

"In tudi če pogledamo nekoliko daljše obdobje zadnjih deset let, vidimo, da je bila rast števila delovno aktivnih bolj izrazita v zasebnem sektorju kot pa v javnem," je dodal. V zasebnem sektorju se je od konca leta 2012 število delovno aktivnih povečalo za 22 odstotkov, v javnem sektorju pa za sedem odstotkov.

Izobrazbena struktura delovno aktivnih v Sloveniji se izboljšuje. Konec lanskega leta je bilo med delovno aktivnimi devet odstotkov oseb z največ osnovnošolsko izobrazbo, 55 odstotkov s srednješolsko izobrazbo in 36 odstotkov z višjo ali visokošolsko izobrazbo. Delež slednjih se je v zadnjih desetih letih povečal za skoraj sedem odstotkov, še posebej izrazite so te spremembe pri ženskah.

"Zaenkrat podatki kažejo še razmeroma ugodne razmere na trgu dela," je ugotovil Bajželj. V zadnjem lanskem četrtletju so delodajalci v Sloveniji razpisali nekaj več kot 23.000 prostih delovnih mest, kar je 5,5 odstotka manj kot četrtletje prej, vendar še vedno približno 6400 delovnih mest več kot v obdobju pred epidemijo covida-19.

Da bodo še zaposlovala, je januarja letos pričakovalo 20 odstotkov podjetij v gradbeništvu, 16 odstotkov v predelovalnih dejavnostih, 14 odstotkov v storitvenih dejavnostih in osem odstotkov podjetij v trgovini na drobno. V vseh štirih dejavnostih so se ti deleži znižali, a Bajželj je spomnil, da veliko podjetij kot omejitveni dejavnik pri poslovanju še vedno navaja pomanjkanje delovne sile oziroma usposobljenih delavcev.

Komentiral je še nekatere statistične podatke, objavljene v zadnjih dneh. Kot so v sredo sporočili iz statističnega urada, je povprečna plača v letu 2022 znašala 2024 evrov bruto, kar je nominalno 2,8 odstotka več kot leta 2021, realno pa 5,5 odstotka manj. "V zadnjih petih letih smo ves čas zaznavali rast plač, vendar se je nominalna rast lani precej znižala, realno pa smo imeli upad," je dejal. To je seveda predvsem posledica visoke letne stopnje inflacije.

Pred dvema dnevoma je statistični urad objavil tudi podatek o 5,4-odstotni gospodarski rasti v letu 2022. "To kaže, da je slovensko gospodarstvo uspešno prestalo izzive, ki so bili posledica vojne v Ukrajini in energetske krize," je danes povedala Romana Korenič iz statističnega urada. Ti izzivi so se najbolj izrazito odrazili na menjavo s tujino, saj se je zunanjetrgovinski presežek v lanskem letu občutno zmanjšal.

V zadnjem četrtletju lani je imelo pozitiven vpliv na gospodarsko rast - ta je bila na letni ravni 0,2-odstotna - domače povpraševanje. Povečalo se je za 1,2 odstotka, je povedala in dodala, da še vedno ostaja močno trošenje za storitve, pri blagu pa se trošenje umirja oz. pada. Medtem je imelo negativen vpliv na bruto domači proizvod zmanjšanje izvoza in tudi uvoza, pri čemer sta se tako uvoz kot izvoz zmanjšala prvič po sedmih zaporednih četrtletjih rasti.

VIR: Krog STA