Darja Lovšin je kot dolgoletna urednica revije Dita in ustanoviteljica Zavoda Diabetes velik del svojega življenja posvetila izobraževanju ljudi o diabetesu – tako tistih, ki so že zboleli, kot ostalih, ki  lahko še pravočasno ukrepajo ter se bolezni izognejo. Nedavno je izdala svojo novo, že peto, kuharsko knjigo z naslovom Diabetična kulinarika.

Število oseb z ugotovljeno sladkorno boleznijo vsako leto narašča, zato je povezava diabetes in hrana še toliko bolj aktualna. Najpogostejši je diabetes tipa 2. V Sloveniji je bilo leta 2020 število obolelih za diabetesom ocenjeno na 173.846 ljudi ali 8,3 odstotka. Strokovne ocene kažejo, da je ta številka še višja in da ima kar 20 odstotkov odraslega prebivalstva sladkorno bolezen. Približno ena tretjina diabetesa ni diagnosticiranega, kar zelo ogroža zdravje prizadetih.

Ali bi lahko rekli, da diabetes postaja globalna epidemija?

Seveda, prva organizacija, ki je diabetes uradno razglasila za epidemijo je bill leta 1994 ameriški Center za nadzor bolezni/CDC, sledila je Svetovna zdravstvena organizacija, o diabetesu kot epidemiji pa so leta 2015 spregovorili celo v Združenih narodihi. Takrat so svetovni dan zdravja posvetili diabetesu in pozvali ves svet k preprečevanju.

Vendar je kljub temu  sladkorna bolezen v porastu po vsem svetu, pri čemer je razširjenost pri odraslih leta 2017 znašala 8,8 odstotkov svetovnega prebivalstva. V skupnih številkah to odraža populacijo 425 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo po vsem svetu, z oceno povečanja na 629 milijonov do leta 2045. Globalna razširjenost sladkorne bolezni med starejšim prebivalstvom znaša kar 20 odstotkov, pri čemer gre za bolezen, ki bi jo lahko v večini primerov preprečili.

Je diabetesa več pri moških ali ženskah?

Diabetesa je največ med ljudmi, ki so predebeli, premalo telesno aktivni in imajo bolezen v družini. V okviru nacionalne kampanje Bodi odličnjak smo v zavodu Diabetes s podporo ministrstva za zdravje razvili diabetes test, ki je dostopen na diabetes-test.si, kjer lahko vsakdo v udobju svoje dnevne sobe preveri svojo ogroženost. Bistveno je ukrepati že v fazi prediabetesa, ko bolezen še ni diagnosticirana,.se pa že dela škoda na drobnem ožilju. Glede moških pa naj opozorim, da so zgotovo ogrožena ciljna skupina, ker neradi stopijo do zdravnika, zato je tudi bolezen prepozno odkrita. Ko pa že imajo diagnozo, jo podcenjujejo. Zato smo veseli, da je v našo kampanjo vstopila Nogometna zveza Slovenije, s pomočjo katere bolje dosegamo tudi moške. Nanje smo mislili tudi, ko smo podpisali partnersko pogodbo s Petrolom, kjer pred svetovnim dnevom diabetesa dajejo obiskovalcem njihovih bencinskih servisov po vsej Sloveniji na voljo brezplačne izvode časnika Diabetes. Kaj takega ni nikjer na svetu.

Kaj najbolj vpliva na porast diabetesa? Vemo, da so med vzroki za nastanek bolezni tudi življenski slog, neaktivnost ter stres.

Ko govorimo o dejavnikih tveganja, vse preveč pozabljamo, da je za širjenje kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi je diabetes na prvem mestu (sledijo srčno-žilne, rak in KOPB), največji dejavnik tveganja slab življenjski položaj in nižja izobrazba, ko ljudje nimajo ne časa, ne volje, da bi gojili zdrav življenjski slog. Sicer pa je največji dejavniki tveganja za to hudo bolezen, ki na koncu razsuje ves organizem previsoka telesna teža s premalo gibanja. Sumo borci, denimo, nimajo diabetesa, pa pojedo osem tisoč kalorij na dan, vendar jih z gibanjem tudi porabijo.

Kateri so najpomembnejši preventivni ukrepi, s katerimi lahko preprečujemo, da bi zboleli za diabetesom? Koliko lahko naredimo z manjšimi spremembami na našem jedilniku?

V resnici lahko naredimo največ le, če se z vsem srcem odločimo za zdravje. K temu pa gotovo pripomore podatek, da je diabetes tesno povezan s srčnim infarktom, možgansko kapjo in odpovedjo ledvic. Kdo pri zdravi pameti pa si želi trikrat tedensko na zamenjavo krvi samo zato, ker se ni mogel upreti prevelikim porcijam in sedenju pred televizorjem ali računalnikom. Sama stavim na 10.000 korakov dnevno, začnem pa že zjutraj z nordisko hojo, od česar nekaj odnese tudi moja psička Meri. Gibanje v naravi, na svežem zraku je preventivni ukrep, ki naravnost osrečuje. Ne pristajajmo na to, da nimamo časa, to je logika hrematističnega prepričevanja, da moramo delati kot zmešani, pri tem pa najbolj bogati 1 odstotek miljarderske elite.

Koliko je medicina pri obvladovanju sladkorne bolezni v zadnjih letih napredovala?

Seveda je medicina, pa tudi farmacija zelo napredovala, zlasti pri zdravljenju diabetesa tipa 1, kjer so za otroke, med katerimi se ta avtoimuna bolezen izredno širi, inzulinske črpalke pri nas zagotovljenje. S tem se lahko pohvali le malo držav na svetu. Je pa treba vedeti, da je diabetesa tipa 1 relativno malo, saj prevladuje tip 2 z več kot 95 odstotki primerov. Naj omenim še najnovejša zdravila, ki dobro uravnavajo krvni sladkor in telesno težo, denimo Ozempic, ki ga za sladkorne bolenike celo zmanjkuje, ker so z njim začeli hujšati bogataši, ki si to lahko privoščijo.V primerjavi s prekuhavanjem injekcijskih igel za vbrizgavanje inzulina so inzulinske črpalke izjemen napredek, a tudi tisto obdobje, ki se ga še spominjajo nekateri še živeči bolniki, je bilo velik napredek v primerjavi s tem, da pred letom 1921 sploh še ni bilo inzulina. Odkrila sta ga zdravnik Charles Banting in kemik George Best, za kar so podelili prvemu Nobelovo nagrado, ker je on dal zdravilo bolniku. To je zgodovinska krivica, ki spremlja eno največjih medicinskih odkritij.

- Oglas -

K obvladovanju sladkorne bolezni zelo pripomore merilnik krvnega sladkorja, ti so prišli v rutinsko uporabo po letu 1995, ko smo začeli izdajati revijo Dita. Prav proizvajalci merilnikov so z oglaševanjem v reviji veliko pripomogli k ozaveščanju prebivalstva. Na te lepe čase lahko danes kar pozabimo. 

Katerim živilom se bolniki s sladkorno boleznijo najtežje odrečejo?

Najtežje je tistim, ki imajo radi kruh in krompir, ker so to osnovna živila, hkrati pa tudi tista, ki najbolj dvignejo krvni sladkor. Težko se je odreči tudi sladkarijam, vendar se je v mojih kuharicah nabralo že kar precej odličnih receptov za sladice po diabetično. Med njimi seveda ni potice, ker vsebuje preveč moke, so pa mafini, sadni zavitki, pečena kaša s sezonskim sadjem ali kakšni želeji: okusni in skombinirani tako, da ne vplivajo preveč na glikemijo.

Kako naj se nekdo, ki mu je bila diagnosticirana sladkorna bolezen, loti načrtovanja svojega jedilnika?

V hladilniku naj bo vselej kakšna kuhana kaša, s katero lahko obogati juhe in solate, ali pa jo pripravi z gobami, bučkami in drugo zelenjavo. Leča, čičerika, fižol in grah so za diabetike zelo primerni, ker vsebujejo težje razgradljivi škrob, kar pomeni, da zavirajo rast krvnega sladkorja po obroku. Iz vseh teh živil se da pripraviti tudi dobro diabetično malico za s seboj v službo.Idej je res veliko tudi v mojih kuharicah, zato priporočam, da si kakšno omislijo, saj so recepti raznoliki in enostavnih receptih, tako da  lahko po njih kuha tudi navdahnjen začetnik. Recepte objavljamo tudi v naši reviji Dita, ki izide na dva meseca.

Že v uvodu vaše knjige Diabetična kulinarika lahko preberemo, da so vam blizu naše tradicionalne, domorodne jedi, v prvi vrsti kaše. Na kakšen način ste se lotili priprave receptov in kakšno je bilo vaše vodilo pri ustvarjanju kuharske knjige?

Tokrat sem se posvetila naši osnovni hrani, torej ogljikovim hidratom, ki jih lahko dnevno pojemo do 60 odstotkov, kajti iz njih dobimo energijo. Kako torej pripraviti riž, krompir, polento, rezance itd.  tako, da bo krvni sladkor čim manj divjal, saj so ravno skoki krvnega sladkorja po obroku zelo nevarni. V veliko pomoč pri sestavljanju obrokov so zelenjava in stročnice, ki z vlakninami blažijo rast glukoze.

Rada rečem, da je moja zadnja kuharica lokal patriotska, saj sem se z njo priklonila hrani naših prednikov, preden smo iz Amerike dobili krompir in koruzo. Ker pa pri diabetes ni prepovedane hrane, so v kuharici tudi krompirjeve zloženke in popečena koruza po diabetično.

Če je nekaj dobro in koristno za diabetike, to velja tudi za vse ostale?

Res je, že v moj Veliki kuharski Vodnik za diabetike, ki je izšel leta 2007 sem zapislala, da je namenjen diabetikom in – ostalemu sorodstvu. Če bi vsi jedli tako, kot priporočamo diabetikom, bi bili bolj zdravi.

Živimo v časih, ko nam pogosto zmanjkuje časa za pripravo klasičnih jedi in ljudje pogosto posegajo po predelani in hitri hrani. V zadnjem času se celo omenjajo pogrevalnice hrane in ne več klasične kuhinje, ki so bile pri nas vedno srce vsakega doma. Ali se lahko vsakdo izmed nas organizira, da ima vsak dan vsaj en doma topel obrok, pripravljen v domači kuhinji?

Ogorčena sem nad idejo Iva Boskarola, ki bi v okolici Ljubljane rad zgradil stolpnice s pogrevalnicami. Zamisel, da ljudje v prihodnosti ne bodo imeli časa za kuhanje, je hrematistična, to je zadnja stopnja kapitalizma, ko se tudi pretvarjajo ne več, da jim gre za dobro ljudi. Kuhinja je bila vedno srce slovenskega doma in hrana, za katero veš od kod izhaja, je tista, ki zagotavlja zdravje, ne pa na pol pripravljena zmrznjena, ki jo porineš v mikrovalovko. Tako delajo v Ameriki, kjer so najbolj debeli in najbolj bolni v svetovnem merilu, diabetikov imajo že blizu 40 milijonov. Slovenija je sama sebi najboljši vzor, ponosna pa sem na to, da smo z majhno ekipo pri reviji Dita uspeli ozavestiti veliko ljudi o tem, da nam zdravje enostavno pripada.

Bi nam za konec zaupali še kakšen recept iz vaše knjige ?

Hruškov zavitek

Za sadni zavitek potrebujemo relativno malo moke, zato je za diabetike bolj primeren od potice ali biskvitov. Uporabimo nekalorično sladilo eritritol, ki ne dviguje krvnega sladkorja in sezonsko sadje.

Vlečeno testo:

Za nadev:

Zgnetemo testo iz moke, olja, vode in soli, biti mora povsem gladko in voljno in ga damo za 1 uro pokritega počivat na toplo. Testo na pomokanem prtu raztegnemo, pokapljamo z oljem in z dlanjo pomažemo, namažemo s kislo smetano, potresemo s skuto in z narezanimi hruškami in posujemo z eritritolom, naribano limonino lupinico in strtim kardamomom. S pomočjo prta testo zvijemo, prerežemo na pol in damo v namaščen pekač. Po vrhu potresemo s koščki masla. Pečemo v ogreti pečici pri 180 o C 40 minut. Pečen zavitek poškropimo z mrzlo vodo, da bo skorja hrustljava.

GLIKEMIČNA OBREMENITEV: srednje visoka /dve žlici)

VIR: Bodieko