Od februarja se že izvajajo kratkoročni ukrepi, potrjena je investicija v srednjeročne ukrepe, ki vključujejo regionalno povezovanje vodovodov, v pripravi pa je trajna rešitev z zadrževalnikom.

 

 

 

Odobrili smo 32 vlog in zagotovili skoraj 53 milijonov za investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode ter financirali 27 projektov s skoraj 16 milijoni sredstev za investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev.

 

 

Ob izdaji okoljevarstvenega soglasja za podaljšanje obratovalne dobe NEK za dodatnih 20 let so bile naslovljene vse okoljske tematike. Resolucija pa predstavlja temeljno usmeritev in dolgoročno zavezanost Republike Slovenije k jedrski in sevalni varnosti. Njena vsebina sledi temeljnim standardom Mednarodne agencije za atomsko energijo.

 

 

Dobrih 411 hektarjev enega najstarejših ohranjenih nižinskih gozdov z mokrišči bo ohranjenih za prihodnje generacije. Med njimi so tudi območja Nature 2000.

 

Strategija sledi načelom trajnostnega prostorskega razvoja, identitete prostore, usmerjanja poselitve, usklajevanja interesov, strokovnosti in sodelovanja javnosti. Vse z namenom premišljenega upravljanja s prostorom in zagotavljanja varnega in zdravega okolja ter visoke kakovosti življenja.

 

Sprejet je Zakon o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij. Od možnosti podaljšanja koncesij je odvisnih okoli 100 podjetij ter številna javna podjetja v Sloveniji.

 

Po osmih letih od začetka sodnih postopkov smo v pogajanjih dosegli napredek in se približali sporazumni rešitvi posledic poplav na reki Dravi novembra 2012. Končno odločitev o poravnavi oziroma nadaljevanju sodnih postopkov pričakujemo do jeseni letošnjega leta.

 

Predsedovanje se osredotoča na področja kakovosti življenja, okoljskega izobraževanja, podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Krovni cilj naših politik je uravnotežiti gospodarske in okoljske vidike ter tako zagotoviti osnovo za kakovosten življenjski standard alpskega prebivalstva.

 

Posodobili smo register naravnih vrednot s predlogom pravilnika o določitvi naravnih vrednot. Omejili smo obisk Vintgarja.

Z zaključkom šestletnega projekta eProstor uporabnikom zagotavljamo enostavno dostopanje do državnih prostorskih in nepremičninskih podatkov, povezovanje z evropskimi podatkovnimi zbirkami ter prehod na elektronsko poslovanje na področju nepremičnin in načrtovanja prostora. S  sprejetjem pravilnika o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov so poenoteni zahtevki, prijave in izjave.  S tem je  narejen velik korak v prehodu na elektronsko poslovanje sistema eGraditev, ki v veljavo stopa v letu 2024. Zeleni slovenski lokacijski okvir pa bo omogočil pametno upravljanje s prostorom in prilagajanje na podnebne spremembe ob pomoči povezovanja prostorskih in okolijskih podatkov ter informacijske podpore sodobnega digitalnega sveta.

 

Vlada  je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav septembra 2022. Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poplav od 15. do 18. septembra 2022, v skupni višini 14.740.000,00 evra. Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se z zakonom opredeljeni ukrepi ne bi izvajali.

V Občini Starše se je pričela izvedba gradbenih protipoplavnih ukrepov. Predvidena celostna protipoplavna zaščita bo zmanjšala število poplavno ogroženih prebivalcev in stavb ter poskrbela za varnost poseljenih območij vzdolž reke Drave.

Sklenili smo 90 pogodb, ki določajo aktivnosti za obnovo in sanacijo življenjskega prostora prebivalcev Slovenije. 13 sanacij plazov od skupno 23 smo že izvedli - gre za šest območij, potrebnih sanacij: Plaz Slano blato v občini Ajdovščina, plaz Macesnik v občini Solčava, plaz Laze v občini Gorenja vas – Poljane, plaz Stovže v Logu pod Mangartom v občini Bovec, plazenje v zaledju naselja Koroška Bela v občini Jesenice, plaz Gradišče v Mestni občini Nova Gorica. Predlagali smo dopolnitev Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer se je požar v naravnem okolju povzročen z naravnimi dejavniki uvrstil med naravne nesreče. Za odpravo posledic je tako omogočena uporaba sredstev državnega proračuna.

 

Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti v okviru poplavno najbolj ogroženih porečij v Sloveniji določa številne negradbene in gradbene protipoplavne ukrepe. Temelji na dejstvu, da je treba, skladno z določili poplavne direktive izvajati dejavnosti za učinkovitejše obvladovanje poplavne ogroženosti na državnih in čezmejnih porečjih. Pred pripravo načrta se v sklopu poplavne direktive pripravijo karte poplavne ogroženosti in karte poplavne nevarnosti, ki so osnova za nadaljnje ukrepe. Vsakemu protipoplavnemu ukrepu (20 tipov ukrepov) sta, glede na ugotovljenost ogroženosti na posameznem območju, opredeljena prednostna stopnja (visoka, srednja ali nizka) ter opis, ali je ukrep že v izvajanju ali ne. Ukrepi se nato izvajajo prek projektov, ki so že v teku, ali pa bo treba začeti izvajati nov projekt. Vsake dve leti se izvajanje gradbenih in negradbenih protipoplavnih ukrepov spremlja s poročilom. Nabor ukrepov se redno preverja, nadgrajuje ter glede na spremembe ocen poplavne ogroženosti in druge vplivne dejavnike tudi dopolnjuje.

VIR: MNVP