V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) danes že dvaindvajsetič podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Rdeča nit letošnje podelitve je bila »Izbrali smo trajnost«. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 10 zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv.

Katalog prejemnikov nacionalnih priznanj GZS za inovacije 2024 bo objavljen na https://daninovativnosti.gzs.si/ po prireditvi, seznam je objavljen tu.

Posamezne inovacije, ki kandidirajo za najvišja nacionalna priznanja GZS, so z opisi in video predstavitvami že objavljena na povezavi. 

Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 47 najboljših inovacij iz vse Slovenije.

Na sedeže regijskih gospodarskih zbornic smo prejeli 230 inovacijskih predlogov, plod odličnega dela razvojnih ekip, posameznikov, raziskovalnih inštitucij in inovatorjev. Pri inovacijah je sodelovalo več kot 1.300 inovatorjev. Prijavljene inovacije so bile zelo raznolike, sicer v večji meri produktne, a vendar tudi odlične procesne, trženjske in družbene. V maju, juniju ter septembru se je odvilo trinajst regijskih podelitev najboljšim inovatorjem v regijah.

Na Dnevu inovativnosti smo poleg 10 zlatih, 24 srebrnih, 12 bronastih priznanj ter 1 posebnega priznanja za inovacijski izziv podelili tudi priznanje za prebojno invencijo, ki podpira inovacije, ki še nimajo komercializacije, ampak imajo velik potencial in jih želimo še posebej podpreti.

»V svetu, kjer se soočamo z okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi izzivi, postaja trajnost, se pravi razvoj z mislijo na prihodnje rodove, temelj našega delovanja. In prav inovacije igrajo osrednjo vlogo pri iskanju trajnostnih rešitev, s katerimi bomo zagotovili boljši jutri,« je na slovesni podelitvi dejal Tibor Šimonka, predsednik GZS, in dodal, da inovacije »pomagajo reševati ključne izzive, kot so prehod v krožno gospodarstvo in zmanjšanje okoljskega odtisa. Brez inovacij ni napredka, brez njih ni trajnostne preobrazbe.« Odlične inovatorje je opisal kot tiste, ki se ne bojijo preseči mej mogočega, tvegati in neuspehe spremeniti v priložnosti za rast. Ne iščejo zgolj novih rešitev, ampak to počnejo s pogledom v prihodnost, z mislijo na boljše in bolj trajnostne rešitve za prihodnje generacije.

Inovacijska konferenca je z rdečo nitjo Izbrali smo trajnost, izpostavila mnoge uspešne zgodbe slovenskih inovatorjev, podjetnikov, podjetij. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma povedala, da Slovenija, kljub relativno visokim vložkom v raziskave in razvoj, še vedno sodi med zmeren inovatorke. Kot možne razloge je navedla previsoko obdavčitev dela, predvsem strokovnjakov, ki zaradi tega raje odhajajo v druge države, kjer je davčno okolje ugodnejše; birokratske ovire, ki podjetjem otežujejo prijave davčnih olajšav za inovacije; nestabilno in nestimulativno davčno okolje, ki odvrača tuje investicije, razen v primerih, ko država vstopi neposredno s subvencijami; pa tudi primanjkljaj kadra na področju digitalizacije, ki je tesno povezano z inovacijami. »Sami proizvedemo premalo strokovnjakov, za tuje pa nismo zanimivi,« je bila jasna.

V prvem panelu se je inženirka leta pogovarjala z osnovnošolci OŠ Breg, ki s svojo inovativnostjo, mladostno energijo vstopajo v svet robotike in tako postavljajo temelje za bodoče generacije inovatorjev. V drugem panelu je podjetnik startupa Spectral predstavil, kako spodbudno je slovensko okolje za mlada novonastala podjetja. V pogovoru s podjetnikoma, lastnikoma licence Kongres podjetništva dr. Juretom Knezom in Sandijem Markonom, smo spoznali trende, ki jih prinaša umetna inteligenca, kako v regijah, kot sta Zasavje in Koroška, uspevajo tako uspešna podjetja in zakaj je solastništvo zaposlenih v podjetjih pomemben doprinos k inovativnosti. 

V drugem delu konference smo s članom uprave dr. Alešem Rotarjem in dr. Zvonetom Simončičem iz Krke govorili o prihodnosti farmacevtske industrije ter o tem, kaj v Krki počnejo, da motivirajo svoje zaposlene za čim več inovacij in rast, ki jo dosegajo. 

V zadnjem panelu so bili gostje predstavniki treh generacij družine Pavlinjek, Roto Slovenija, s katerimi smo razpravljali o družinski ustavi, pristopih k inoviranju, pomembnosti prenosa znanj v družinskih podjetjih.

Gospodarska zbornica Slovenije pod blagovno znamko »Inovativna Slovenija« pokriva celoten proces podpore inovativnosti, od ideje in razvoja, preko zaščite intelektualne lastnine, povezovanja s partnerji do umestitve inovacije na mednarodne trge in seveda promocije inovacij. Zasledujemo cilj, da z izvajanjem aktivnosti na različnih področjih spodbujamo inovacijsko kulturo in inovativno klimo v Sloveniji ter s tem nudimo podporo uspešnemu prodoru slovenskih inovacij na tuje trge.

Priznanja za najboljše inovacije podeljujemo tako na regionalni kot na nacionalni ravni.

VIR: GZS