Po rasti cen plina in električne energije, ki so v EU rekordne vrednosti dosegle v drugi polovici minulega leta, so te letos bolj stabilne, čeprav še vedno naraščajo.

Datum objave:
2. november 2023

Avtor:
Brane Janjič

Avtor fotografij:
Pixabay in Eurostat
Po rasti cen plina in električne energije, ki so v EU rekordne vrednosti dosegle v drugi polovici minulega leta, so te letos bolj stabilne, čeprav še vedno naraščajo.

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se tako povprečne cene plina  za gospodinjstva v EU v prvi polovici tega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale  iz 8,6 evra na 11,9 evra za 100 kWh in so bile tako najvišje odkar jih spremljajo v evropskem statističnem uradu. Glede na veliko vezanost cen električne energije na cene plina so se v navedenem obdobju zvišale tudi povprečne cene elektrike za gospodinjstva, in sicer iz 25,3 evra na 28,9 evra za 100 kWh. 

V Eurostatu ob tem ugotavljajo, da se cene same električne energije in plina sicer znižujejo, a končne cene obeh energentov zaradi odprave vrste ukrepov, ki so jih države lani sprejele za ublažitev energetske krize, vendarle naraščajo. Tako podatki kažejo, da so se cene električne energije v gospodinjstvih v prvi polovici leta 2023 v primerjavi z letom prej zvišale kar v 22 evropskih državah. Pri tem so največje zvišanje (za kar 953 odstotkov) zabeležili na Nizozemskem, kjer so prenehale veljati leta 2022 uvedene davčne olajšave, hkrati pa so se podvojili davki na energijo za gospodinjstva. Precejšen skok cen električne energije za gospodinjstva so zabeležili še v Litvi (za 88 odstotkov), Romuniji (za 77 odstotkov) in Latviji (za 74 odstotkov). Na drugi strani lestvice pa so se znašle Španija, kjer so gospodinjstva v prvi polovici leta v primerjavi z lani za porabljeno elektriko odštela 41 odstotkov manj, sledile pa so ji Danska (16-odstotno znižanje cen), Portugalska (za 6 odstotkov manj) in Malta (za 3 odstotke manj). Povprečne cene električne energije za gospodinjstva so bile v prvi polovici leta 2023 sicer najnižje v Bolgariji (11,4 evra za 100 kWh), na Madžarskem (11,6 evra) in na Malti (12,6 evra), najvišje pa na Nizozemskem (47,5 evra), Belgiji (43,5 evra), Romuniji (42 evrov) in Nemčiji (41,3 evra). Evropsko povprečje je sicer znašalo 28,9 evra za 100 kWh, slovenska gospodinjstva pa so v povprečju morala v navedenem obdobju za 100 kWh plačati 19,2 evra.

V prvi polovici leta so morala globlje seči v denarnico tudi gospodinjstva, ki kot energent uporabljajo zemeljski plin, pri čemer so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v prvi polovici tega leta zvišale v 20 od 24 članic EU, ki poročajo o cenah plina. Povprečne cene plina za gospodinjstva so bile v prvi polovici leta 2023 najnižje na Madžarskem (3,4 evra za 100 kWh),  Hrvaškem (4,1 evra) in Slovaškem (5,7 evra), najvišje pa na Nizozemskem (24,8 evra),  Švedskem (21,9 evra) in Danskem (16,6 evra). Povprečje na ravni EU je znašalo 11,9 evra za 100 kWh, v Sloveniji pa 9,7 evra, kar Slovenijo tako glede cen električne energije in plina za gospodinjstva uvršča med države s precej nižjimi cenami od evropskega povprečja.


VIR: Naš Stik