Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko je včeraj potekala razprava v drugem sklopu posvetovanja z javnostjo o celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu.

NEPN je kratica za Integrated National Energy and Climate Plan, ki je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030, s pogledom do 2040, določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije. Ti so razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. NEPN je eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni Sloveniji in EU do leta 2050. Slovenija z njim definira energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe, kako te cilje doseči do leta 2030 ter predvidevanja še za nadaljnjih deset let.

Glede ciljev načrta NEPN smo od prejšnjega posvetovanja v Sloveniji postali precej bolj ambiciozni. Izpusti iz naprav, ki niso vključene v sistem kuponov, naj bi se do 2030 po novem zmanjšali za 27 do 30 odstotkov, kar je precejšne povečanje od veljavnega NEPN - za 20 odstotkov. Celotni izpusti naj bi se znižali za 38 do 40 odstotkov, kar je do zdaj veljalo za 36 odstotkov. Izpuste, ki ne izvirajo iz naprav, vključenih v trgovanje z emisijskimi kuponi, bo po novem potrebno zmanjšati za 40 odstotkov – za primerjavo: prejšnji cilj je bilo zmanjšanje za 30 odstotkov. Povečal se je tudi zahtevani delež OVE v končni porabi energije, namignili so, da bo to nekje med 42,5 in 45 odstotkov, kar je precej več od prejšnjih 32 odstotkov. Končna raba energije naj bi se zaenkrat zmanjšala za 11,7 odstotka glede na referenčni scenarij iz leta 2020. Kot so povedali, v prvem osnutku usmeritev in ciljev za posodobitev načrta še ni določenih končnih ciljev, ti bodo znani po opravljeni javni razpravi. Glede proizvodnje elektrike je predvideno, da bo oskrba z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 dosegla vsaj 85 odstotkov, do leta 2040 pa 100 odstotkov. Dvignil se je tudi delež OVE pri proizvodnji električne energije, ki naj bi bil po novem vsaj 52 odstotkov, pri ogrevanju in hlajenju vsaj 41 odstotkov, v industriji vsaj 30 odstotkov in v prometu vsaj 21 odstotkov.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je že v uvodnem nagovoru priznal, da je za nami zahtevno obdobje, po zelo nedefiniranih težkih razmerah, ko je bilo vzporedno ves čas potrebno pripravljati tudi posodobitev načrta NEPN. Družbeni konsenz je, kot je povedal, načeloma že dosežen oz. smo na dobri poti do tega, namreč na področju OVE se sprejema veliko dokumentov. Množica uredb in direktiv je že bilo sprejetih, lansko leto pa so imeli še interventno zakonodajo. ''V dekadi 2020 – 2030 nam je ostalo še 70 odstotkov časa, da dosežemo cilje, ki bodo bolj ambiciozni. Vedno do zdaj smo pokazali, da bolj kot nam je težko, bolj smo uspešni pri sprejemanju odločitev. Naša prva vrlina pa je ambicioznost,'' je povedal.

Razprava je bila precej neposredna. Mag. Stane Merše s centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožef Stefan, je v odgovor na vprašanje o odločitvi o JEK 2, ki naj bi jo zamaknili do leta 2027, do takrat pa o tem odločali na referendumu povedal, da je vlada dala zahtevo za odločanje na referendumu z razlogom, kar pomeni, da bo obstajala tudi druga rešitev na referendumu in bo pravočasno predstavljena. Sekretarka za področje energetike mag. Tina Sršen je že na začetku razprave opozorila, da smo v nepovratnem procesu. Cilja ni drugega kot OVE, ne bo nam preostalo drugega, kot razogljičenje. ''Prej kot bomo sprejeli fotovoltaične panele ob avtocestah, vetrnice in še kaj, prej bo lažje nam in našim otrokom. Spremembe se dogajajo in ne moremo jih zaustaviti. Popolnoma zavračam diskurz med jedrsko energijo in OVE. Kdo od vas bi sprejel odločitev, da bi vse stavil na enega konja? Moramo iskati rešitve, ki bodo raznovrstne.'' Potrebna je sprememba mentalitete. ''Če ne bomo ukrepali, se bomo vsi skuhali,'' je bilo slišati v mikrofon. Državni sekretar Uroš Vajgl je potrdil, da je učinkovita raba energije na prvem mestu. ''Vendar ko pridemo do tega, ugotovimo, da še vedno potrebujemo energijo. Vsaka proizvodnja energije pa ima nek vpliv na okolico.'' Tudi OVE, pod kar je sekretar še posebej naštel veter, sonce in geotermalno, pa tudi Jedrska energijo. ''Namen NEPNa ni, da določamo lokacije, prav pa je, da si nalijemo čistega vina in se zavedamo, da ima določena proizvodnja energije vpliv na okolico.'' Tina Sršen je kot eno zadnjih misli povzela, da je NEPN celovit, skupaj moramo zložiti mozaik politik in ciljev, da bomo konsistentni sami s sabo.

VIR: Naš Stik