V 2. četrtletju je bila medletna gospodarska rast 8,2-odstotna, v 1. polletju pa 8,9-odstotna. Četrtletna rast je bila 0,9-odstotna in je bila za 0,3 odstotne točke višja od povprečja EU in evrskega območja.

Podobno kot v prejšnjih četrtletjih je na rast BDP pozitivno vplivalo domače in tuje povpraševanje. Tuje povpraševanje oz. izvoz se je povečal za 8,7 %, kar je nekoliko več kot v prejšnjem četrtletju, ko se je povečal za 8,4 %. Domača potrošnja se je povečala za 8 %, kar pa je opazna upočasnitev v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, ko je bilo to povečanje skoraj 15-odstotno.

Na zmernejšo rast domače potrošnje sta vplivali obe pomembnejši komponenti - potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Prva se je povečala za malo več kot 10 odstotkov (10,6 %); v 1. četrtletju se je povečala za skoraj 20 %. Med izdatki gospodinjstev so najbolj zrasli izdatki za storitve, medtem ko so izdatki za druge vrste nakupov ostali na podobni ravni ali so se celo zmanjšali (npr. izdatki za trajne dobrine). Med storitvami so se najbolj povečali izdatki v zvezi s turizmom, na kar je vplivala izraba turističnih bonov ob izteku veljavnosti konec junija. Izdatki za trajne dobrine so se zmanjšali, pri tem je imelo velik vpliv zmanjšanje nakupov avtomobilov, vendar tudi drugih izdelkov trajne narave, npr. pohištva in bele tehnike. Na podlagi teh podatkov sklepamo, da so gospodinjstva pri načrtovanju večjih nakupov bolj zadržana.

Na področju investiranja opažamo zmernejše rasti kot v prejšnjem četrtletju. Povečale so se investicije v vsa osnovna sredstva, med njimi pa najbolj investicije v telekomunikacijsko opremo - povečale so se bolj kot v prejšnjem četrtletju.

Še nekaj informacij o menjavi s tujino: po štirih zaporednih četrtletjih hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom se je tokrat vrednost izvoza zvišala za 8,7 %, vrednost uvoza pa za 8,5 %. Tudi prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil tokrat pozitiven, in sicer za 0,6 odstotne točke. Pozitiven vpliv so imeli storitvena menjava, ugodnejši pogoji menjave v menjavi blaga in manjši razkorak v dinamiki - torej naraščanje uvoza blaga v primerjavi z naraščanjem izvoza blaga. Iz slike je razvidno, da imamo v menjavi blaga še vedno negativen saldo, drugo četrtletje zapored. Pred tem je bil 8 let pozitiven - vse od konca prejšnje finančne krize. Sicer pa je bila Slovenija vse od leta 1995 do 2010 neto uvoznica. Nasprotno velja za storitveno menjavo, ta je bila namreč ves čas (od leta 1995 dalje) pozitivna, kar pomeni, da smo vedno več storitev izvozili, kot smo jih uvozili.

Skupna zaposlenost je še naraščala. V primerjavi z lanskim 2. četrtletjem se je na novo zaposlilo približno 36.000 oseb, kar je 3,4-odstotna rast. Največ oseb je dobilo delo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

V 2. četrtletju 2022 je bilo skupaj razpisanih skoraj 25.900 prostih delovnih mest, kar je za 6 % več, kot jih je bilo v prejšnjem četrtletju. Število prostih delovnih mest je tako znova doseglo najvišjo raven od leta 2008, odkar se izvaja to raziskovanje. Omenjeno število konstantno raste od 1. četrtletja 2021 dalje. Letna primerjava podatkov izkazuje za četrtino večje povpraševanje po novi delovni sili, kar pomeni skoraj 5.100 prostih delovnih mest več. Medletna rast je bila s 1.100 prostimi delovnimi mesti več najopaznejša v gostinstvu.

Stopnja prostih delovnih mest (tj. delež prostih delovnih mest v skupnem številu delovnih mest) je bila na ravni Slovenije 3,1-odstotna, kar je največ do zdaj. Podrobnejši pregled po področjih dejavnosti pokaže, da je bila stopnja prostih delovnih mest tokrat najvišja v gostinstvu, 8,3-odstotna, kar je najvišja stopnja v kateri koli dejavnosti, odkar se izvaja to raziskovanje. K temu je pripomoglo predvsem večje povpraševanje po novi delovni sili v gostinstvu, po drugi strani pa se število zasedenih delovnih mest v tej dejavnosti ni povečalo skladno z obsegom povpraševanja.

Število delovno aktivnih oseb se je najbolj povečalo v gradbeništvu; junija na mesečni ravni za 1,1 %, na letni pa za 7,6 %. To je že peto zaporedno zvišanje v tej dejavnosti. Nazadnje je bilo delovno aktivnih v gradbeništvu več novembra 2010 (bilo jih je za 3.000 več). Tuji državljani trenutno predstavljajo 13 % delovno aktivnih v Sloveniji. Največ jih je v gradbeništvu, kjer predstavljajo 46 % delovno aktivnih v tej dejavnosti.

Julija 2022 je povečanje zaposlovanja pričakovalo 24 % gradbenih, 20 % predelovalnih in 16 % storitvenih podjetij ter 8 % podjetij v trgovini na drobno. V vseh štirih dejavnostih je bil delež podjetij, ki so pričakovala povečano zaposlovanje, nižji kot mesec pred tem in hkrati najnižji v letošnjem letu. Na drugi strani je kot omejitveni dejavnik pri svojem delovanju navedlo pomanjkanje delovne sile oziroma usposobljenih delavcev 53 % gradbenih, 35 % predelovalnih in 34 % storitvenih podjetij. Vsi ti deleži so se glede na isto obdobje lani bistveno povečali.

V letošnjem juniju je delalo od doma vse dni v tednu 1 % zaposlenih, takih, ki so delali od doma najmanj en dan v tednu, pa je bilo 7 %. Delež prvih in drugih se je od začetka leta, ko je število potrjenih primerov covida-19 začelo upadati, precej zmanjšal. Januarja je delalo od doma vse dni v tednu 7 % zaposlenih, najmanj en dan v tednu pa je takrat delala od doma petina (20 %) zaposlenih.

Skoraj v celotnem opazovanem obdobju je bil delež zaposlenih, ki so delali od doma najmanj en dan v tednu, višji med ženskami kot med moškimi.

Posnetek novinarske konference si lahko pogledate na našem kanalu na platformi Vimeo (https://vimeo.com/channels/surs).

PR: SURS