V Portorožu se danes zaključuje dvodnevna konferenca o plačah v javnem sektorju, na kateri so strokovnjaki spregovorili o prenovi plačnega sistema in izzivih pri zaposlovanju v javnem sektorju. Konferenca, ki jo pripravlja družba Tax-Fin-Lex, naslavlja problematiko skoraj 200.000 zaposlenih v javnem sektorju, za katere država letno nameni okrog pet milijard evrov.
Portorož, 16. oktobra - V Portorožu se danes zaključuje dvodnevna konferenca o plačah v javnem sektorju, na kateri so strokovnjaki spregovorili o prenovi plačnega sistema in izzivih pri zaposlovanju v javnem sektorju. Konferenca, ki jo pripravlja družba Tax-Fin-Lex, naslavlja problematiko skoraj 200.000 zaposlenih v javnem sektorju, za katere država letno nameni okrog pet milijard evrov.
Udeleženci so si enotni, da se javni sektor enako kot vsi ostali delodajalci na današnjem trgu dela v Sloveniji sooča s pomanjkanjem kadrov. Rešitev vidijo v spremembi pogojev dela in prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, ki pa bo prinesla tudi večje izdatke.
Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar:
Javni sektor se enako kot vsi ostali delodajalci na današnjem trgu dela v Sloveniji sooča s pomanjkanjem kadrov. Ta trend se bo v prihodnje še nadaljeval, tako zaradi demografskih gibanj, kot tudi tehnološkega napredka, vpliva digitalizacije in umetne inteligence. Kako bo javni sektor odgovoril na te izzive? Zgolj reforma plačnega sistema oz. zgolj vprašanje plač ne bo dovolj. Treba bo narediti več na samem ugledu delodajalca, na samih pogojih dela, na samem privabljanju mladih v sistem. Vendar pa se ne smemo osredotočiti zgolj na privabljanje mladih, ampak tudi na načine, kako ohraniti že zaposlene v sistemu. Vse to so izzivi, s katerimi se soočajo vse moderne razvite države. Dejstvo, da se s tem sooča tudi Slovenija, pomeni, da smo razvita država, da imamo razvit javni sektor. Za dvig konkurenčnosti javnega sektorja zgolj reforma plačnega sistema ne bo dovolj, zgolj višje plače še ne bodo pomenile rešitev. Treba bo vpeljati enake ukrepe, kot jih že danes uporabljajo delodajalci v zasebnem sektorju, predvsem pa bo v prihodnje treba dolgoročno načrtovati potrebe po javnih storitvah, kajti te niso enake v vseh dejavnostih javnega sektorja. Če lahko rečemo, da ima zasebni sektor določena nihanja, ki so povezana z gospodarsko konjunkturo, lahko rečemo, da so potrebe javnega sektorja precej bolj stabilne. Odvisne so namreč od demografske strukture prebivalstva, od odločitve, katerim javnim storitvam bomo dajali pozornost. Prenova plačnega sistema je prvi, zagotovo izjemno pomemben korak, ki pa mu bodo morali slediti še drugi ukrepi, če bomo tudi v prihodnje želeli zagotoviti tako učinkovite in kakovostne javne storitve kot danes.
Vodja sektorja za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo Branko Vidič:
Plače v javnem sektorju bodo višje. Izplačevanje višjih plač se bo začelo s 1. januarjem 2025, a bo to zvišanje zelo različno od poklicne skupine do poklicne skupine. Po oceni naj bi se plače v javnem sektorju zvišale za okrog 23 odstotkov, je pa res, da se ta rast ne bo zgodila hkrati. Predvidena je postopnost, in sicer od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028, pri čemer bodo tisti, ki so zdaj v tej tako imenovani spodnji tretjini plačne lestvice in prejemajo tudi najnižje plače, to izplačilo višjih plač dobili najprej. Večina njih že v prvih dveh letih, morda celo v letu in pol.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Krištof Počivavšek:
Plačna reforma je zagotovo prvi korak, pričakovanja so velika, saj se že dolgo časa na področju sistema ni spremenilo nič. Zato so tudi pričakovanja iz naslova odprave plačnih nesorazmerij velika. Na tem področju so bile razmere nevzdržne, je pa zagotovo še veliko drugih stvari, ki bi jih bilo možno v javnem sektorju spremeniti. Sem med drugim sodijo pogoji dela, saj so v marsikaterih kolektivih odnosi slabi, kar pa je zelo povezano tudi s kulturo vodenja. Sam ocenjujem, da je na tem področju veliko prostora za izboljšanje, gre pa predvsem za področja, kjer je najtežje dobiti kadre v javnem sektorju. V prvi vrsti gre tu za zdravstvo, socialo in šolstvo, vendar so težave tudi drugod.
Predsednik Fiskalnega sveta RS Davorin Kračun:
Reforma plač v javnem sektorju, ki se pripravlja, vsekakor predstavlja tudi velik izziv za javne finance. Plače v javnem sektorju predstavljajo približno četrtino izdatkov javnega sektorja in zaradi tega so tudi za nadzor nad izdatki zelo pomembne. Izračuni so, da bi ta reforma, ki se pripravlja, povzročila v naslednjih letih rast stroškov za plače v javnem sektorju za okoli sedem odstotkov na leto. Če to soočimo s fiskalnostrukturnim načrtom, ki ga Slovenija pripravlja v okviru novih fiskalnih pravil in predvideva v naslednjih letih rast javne porabe očiščene za štiri in pol odstotke, pomeni, da imamo tukaj določen razkorak. Tega bomo morali vsekakor amortizirati. Druga poraba, rast drugih vidikov porabe bo zaradi tega prizadeta, ker bodo določeno prioriteto imele plače v javnem sektorju. To pa zna sprožiti težave, saj se postavlja vprašanje, kaj bo z zdravstvom in pokojninsko reformo, ki bi omogočila dolgoročno vzdržnost javnih financ. Čaka nas še veliko dela, saj je še veliko stvari, ki jih bo treba v prihodnje uskladiti.
Direktorica Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar:
Družba Tax-Fin-Lex je letos že tretjič organizirala konferenco Plače v javnem sektorju in to ravno v času, ko je po 15 letih luč sveta ugledala reforma plačnega sistema. Ta je prelomna za vse zaposlene v javnem sektorju, pa tudi za Slovenijo. Pomembno je to, da bo prvič sedaj izplačana vsaj minimalna plača vsem in hkrati se ureja tudi področje napredovanj, funkcionarskih plač, idr. Po drugi strani pa je reforma plačnega sistema pomembna tudi zaradi dejstva, da v javnem sektorju v Sloveniji dela skoraj 200.000 ljudi in na letni ravni se za plače v javnem sektorju porabi dobrih pet milijard evrov. Zato ocenjujem, da konferenca poteka ob ravno pravšnjem času, poleg tega pa je postregla z odličnim programom in odličnimi predavatelji, udeleženci pa so po odzivu več kot zadovoljni.
VIR: STAkrog