Med anketiranimi podjetji je bilo 30 % takšnih, ki so že v letu 2021 beležili več kot 10 % porast stroškov energentov glede na leto prej. Preko 35 % pa jih ocenjuje, da bo porast stroškov presegala 300 % glede na stroške v letu 2021.Predvidevamo lahko, da gre za podjetja, ki so imela v letu 2021 energijo še zakupljeno po nizkih cenah, v letu 2022 pa vstopajo brez pogodbe oz. s pogodbo z aktualnimi cenami energije.

Podatki kažejo, da ima zgolj 43,5 % podjetij, ki so odgovorila na anketo GZS, za letos v celoti opravljen zakup elektrike, 21 % pa tudi plina. 10 % podjetij za leto 2022 nima zakupljene nič električne energije, kar 51 % tudi nobene enote zemeljskega plina.

Kot najpogostejši ukrep za obvladovanje povišanih stroškov energentov podjetja navajajo prenos stroškov energije v cene končnih izdelkov (88 %), sledi omejevanje proizvodnje (39 %) in zmanjševanje števila zaposlenih (27 %);  kot skrajna ukrepa pa tudi zaustavitev proizvodnje (12 %) ali selitev proizvodnje v tujino (8 %). Anketirana podjetja so najpogosteje navedla, da bo bikovaska rast cen energentov vplivala na znižanje dobička (80 %), znižanje konkurenčnosti njihovih izdelkov (75 %), nujen dvig cen njihovih končnih izdelkov (72 %), skoraj polovica (47 %) pa tudi, da je ogrožen dolgoročen obstoj podjetja.

Podjetja poročajo, da so vse svoje notranje rezerve že izčrpala. Že ukinjajo izmene, podaljšujejo dopuste, odlagajo nenujno proizvodnjo, da bi svoje delo naredili bolj ekonomsko opravičljivo, kupci naročil ne potrjujejo več, na vidiku so odpuščanja… 

»Smo v izrednih razmerah, saj gre za nenormalno povečanje cen energentov. Situacija je zelo resna in lahko v nadaljevanju leta 2022 večino težav šele pričakujemo,« pravi izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodaja, da imajo »številna podjetja dolgoročno razdelano strategijo zakupa energentov, pa jih je kljub temu ekstremna rast cen energije, ki ne temeljijo na ekonomskih razlogih, presenetila.« Poleg bikovskih cen energije pa opozarja še na visoke cene drugih surovin, pomanjkanje številnih materialov in komponent ter zamike v dobavnih verigah. Podjetja potrebujejo stabilne pogoje gospodarjenja, je jasna. »Cena električne energije je za proizvodna podjetja življenjskega pomena ter pomemben gradnik konkurenčnosti. Zato je na ravni države treba poskrbeti za stabilno oskrbo z električno energijo in za razumno ceno. V nasprotnem primeru gospodarske rasti ne bo in konec sanj o pričakovani visoki dodani vrednosti.« Nemalo podjetij je v anketi opozorilo na pomanjkanje državnih strategij na tem področju. Opomnila so tudi, da bi država morala na EU ravni predlagati, da s CO2 kuponi trgujejo na borzi le zavezanci za uporabo kuponov, ne pa borzni špekulanti. Zagotoviti je treba večjo predvidljivosti cen tako energije kot emisijskih kuponov na dolgi rok.  

Nahtigalova dodaja, da je potreben poseg v cene energentov, vsaj kratkoročno in začasno, oziroma nepovratna finančna pomoč podjetjem v težavah, in to takoj. Prvi korak, ki se lahko izvede takoj, pa bi bila zamrznitev dviga omrežnine, ki se je povišala s 1. januarjem 2022.

»Predstavniki energetsko intenzivnih dejavnosti se sprašujejo, če je draga energija strategija prehoda na zeleno, kajti v tem primeru imajo te dejavnosti slabo ali celo ničelno prihodnost. Nujna je analiza, ukrepi, seznanitev gospodarstva z usmeritvami države, za kar je odgovorna vlada,« še pove izvršna direktorica GZS.

PR: GZS