Biblos, pionir branja elektronskih knjig v Sloveniji, praznuje 10 letBeletrina je 1. julija 2013 zagnala takrat drzen in inovativen projekt, platformo Biblos, ki je zrasla v največjo knjigarno in knjižnico elektronskih knjig v Sloveniji. Na Biblosu lahko uporabniki – ob koncu leta 2022 jih je bilo že 38 tisoč – 24 ur na dan in sedem dni v tednu kupujejo ali si izposojajo e-knjige. Platforma danes ponuja 7198 naslovov večinoma v slovenskem jeziku, samo lani so jih dodali 1020, s čimer potrjuje svoje osnovno poslanstvo omogočiti branje kar najširšega nabora e-knjig v slovenščini.Biblos je dostopen vsem članom slovenskih knjižnic, ki so vključene v sistem, to je 58 splošnih in štiri specializirane knjižnice. Izposoja oziroma nakup e-knjig na klik pa sta mogoča kadarkoli in od koderkoli po svetu, edini pogoj je dostop do interneta, sistem pa omogoča branje na različnih elektronskih napravah, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in bralniki. Najboljšo uporabniško izkušnjo nudi uradni Biblos bralnik znamke inkBOOK z uporabniškim vmesnikom v slovenskem jeziku. Na bralnik je mogoče naložiti več tisoč knjig, omogoča pa tudi namestitev aplikacij številnih svetovnih knjigarn z e-knjigami.

Vse od ustanovitve si je Biblos počasi, a vztrajno utiral pot med bralce in širil krog uporabnikov, nesluten preboj pa je platforma doživela v času pandemije covida-19. Zanimanje za e-knjigo po koncu pandemije ni usahnilo, ravno nasprotno, e-knjiga se je trdno zasidrala ob bok tiskani, kar kažejo tudi številke: medtem ko so bralci leta 2014 na Biblosu opravili dobrih 12 tisoč izposoj, se je to število skozi leta strmo vzpenjalo. Lani so zabeležili skoraj 240 tisoč izposoj, v prvi polovici letošnjega leta pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani izposoja narasla za dobrih 20 odstotkov.

Biblos omogoča izjemno enostavno in uporabniku prijazno bralno izkušnjo. Oddaljeni dostop od koderkoli in kadarkoli je v veliko pomoč gibalno oviranim, med katerimi so tudi starejši, ki gredo težje sami v oddaljene knjižnice. (Vlasta Nussdorfer uživa ob branju elektronskih knjig na uradnem Biblos bralniku)

Že omenjeni uradni Biblos bralnik pa z inovativno tehnologijo e-črnila, ki se ne blešči in omogoča prilagodljivost besedila, močno olajša branje ljudem s slabim vidom, saj si lahko povečajo črke in prilagodijo osvetlitev. (Drago Jančar je redni uporabnik uradnega Biblos bralnika)Prednost Biblosa je tudi ta, da zamudnina za izposojene e-knjige ne obstaja. Vsak uporabnik si za dva tedna lahko izposodi največ štiri e-knjige hkrati, te pa se avtomatično zaklenejo po izteku roka izposoje. Biblos kot tehnološki izziv

Kot je povedal Marko Hercog, tehnični direktor Beletrine, je Biblos začel nastajati pred dvanajstimi leti, v času razcveta e-založništva v tujini, katerega vpliv je sicer segel tudi v Slovenijo, a le v obliki tujejezičnih del. »Pri Beletrini smo tudi sami začeli pripravljati e-knjige in jih distribuirali preko tujih platform, kot sta iBooks in Kobo. Ker pa Slovenija tovrstnim platformam ne predstavlja izziva, kar se je kazalo v neprepričljivi uporabniški izkušnji, smo začeli razmišljati o vzpostavitvi lastne platforme, katere primarna naloga bi bila omogočiti branje e-knjig v slovenskem jeziku.« Tako je, v sodelovanju Beletrine, Združenja slovenskih splošnih knjižnic in Inštituta informacijskih znanosti IZUM, nastal Biblos, ki predstavlja precejšen tehnološki izziv. »Zaradi hitrih sprememb v tehnologiji je treba sistem vsakih nekaj let temeljito prenoviti, da lahko deluje nemoteno, korenita tehnološka prenova pa Biblos čaka tudi letos.«

Slovenci po svetu s pomočjo Biblosa ohranjajo stik z maternim jezikom

E-knjige ne poznajo državnih meja in niso odvisne od distribucije v knjigarne, zato so Slovencem v zamejstvu in po svetu pogosto edini stik s slovensko literaturo.

Kot pravi Mojca Mrak, ustanoviteljica ameriškega spletnega knjižnega kluba Beremo slovensko: »Žal v ZDA ni mogoče kupiti tiskanih izvodov slovenske literature, zato smo veseli, da lahko v maternem jeziku beremo e-knjige z Biblosa. Da bi tudi drugi zdomci in izseljenci lahko ohranjali stik s svojim jezikom in narodno identiteto, sem ustanovila knjižni klub, v katerem beremo vrhunske slovenske leposlovne avtorje in na ta način krepimo svoj besedni zaklad, pa tudi razmišljamo o razlikah med kulturo, v kateri smo odraščali, in kulturo, v kateri živimo.«

iBiblos prek meja in sBiblos v šolah

Leta 2018 je na pobudo knjižnic iz hrvaške Istre zaživel projekt iBiblos, ki je lani uspešno deloval v devetih splošnih in strokovnih knjižnicah Istre ter v Mestni in univerzitetni knjižnici Osijek. Uporabnikom je bilo v tem obdobju na voljo več kot 1300 naslovov v hrvaškem jeziku, ki so jih prispevale ugledne založniške hiše, sistem pa je zabeležil več kot 2100 izposoj. 
Novembra 2022 so s sistemom sBiblos e-knjige z velikimi koraki vstopile tudi v slovenske šolske knjižnice. sBiblos omogoča izposojo e-knjig učencem tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovnih šol in dijakom srednjih. Sistem je Beletrina vzpostavila v sodelovanju z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ki je na javnem razpisu tudi izbralo 188 e-knjig, ki so mladim bralcem na voljo za izposojo preko sistema sBiblos. Izbrane so knjige različnih žanrov in tematik, tako da lahko uporabniki izbirajo med širokim spektrom literarnih vsebin. Že v prvih dveh mesecih delovanja je sistem, ki z enostavnim dostopom do literature in premišljenim izborom naslovov spodbuja bralno kulturo med mladimi, zabeležil dva tisoč izposoj. Šolske knjižnice se s sistemom sBiblos aktivno prilagajajo sodobnim tehnološkim trendom ter zagotavljajo literarno bogastvo v slovenskem jeziku dobesedno na klik. 

VIR: Kreativna baza