Majsko cvetje napoveduje čas, ko Delo razglasi finalni izbor za nagrado kresnik. Letos se za to pomembno knjižno nagrado potegujejo kar trije Beletrinini avtorji: Eva Mahkovic za roman Toxic, Tereza Vuk za roman Zakaj ima moj hudič krila in Vlado Žabot za roman Gral. Najlepši pomladni mesec poleg tega prinaša tudi nove naslove Žametne Beletrine, ki bodo odstrli pogled na življenje po smrti otroka, nas vodili po poti impulzivnih odločitev mlade ženske, pa tudi v čas nacističnega režima, polnega nadzora in manipulacij. Vzemite si čas za dobre zgodbe!

Sveže iz tiskarne

Roman norveškega pisatelja Tomasa Espedala Peš je hkrati potopis in knjiga o človeku, ki se s hojo skuša osvoboditi žalosti. Biografska pripoved o izgubi in osebnostni rasti se začne v Espedalovem Bergnu, ki avtorja v prvem delu popelje po domačih fjordih in hribih, nato v Wales, Španijo in na Bavarsko, v drugem delu pa v Francijo, Grčijo in Turčijo. Roman, ki ga je prevedla Marija Zlatnar Moe, je Espedalu prinesel prepoznavnost in prvo nominacijo za nordijsko literarno nagrado.

Salon Kitty je bil ekskluziven berlinski bordel za prvovrstne VIP-stranke, tako v weimarski republiki kot tudi po Hitlerjevem vzponu na oblast. Vodila ga je madame Kitty Schmidt, razvpiti salon pa je imel tudi svoje skrivnosti. Po nacističnem prevzemu oblasti se je preobrazil v napredno prisluškovalno središče, kjer so s pomočjo skritih kamer in mikrofonov vohunili za obiskovalci. Salon Kitty: Seksualna zgodovina tretjega rajha avtorjev Nigela Jonesa, Ursa Brunnerja in Julie Schrammel, v prevodu Maje Prevolnik, je odličen prikaz nacističnih metod nadzora, prisile in zlorabe seksa za doseganje izprijenih ciljev.

V tokratni pošiljki knjig bomo odkrivali tudi satiro o milenijskih strahovih, obsedenostih in slabih odločitvah, ki je spisana tako, da bralec lačno požira stavek za stavkom. Pravzaprav krasno je delo v Londonu živeče kanadske pisateljice Monice Heisey, ki ga je prevedla Eva Žerjav. Gre za grenko-sladko komedijo, polno bistroumnih dognanj, ki razgaljajo negotovosti sodobne ljubezni. Maggie je stara 28 let in se ločuje po samo 608 dneh zakona. Nima denarja in ni zadovoljna s svojo službo, ampak ona se ima dobro – pravzaprav krasno. Njena ločitev ima poleg bridke tudi komično plat.

Pisma Maticu je iskreno, pogumno in presunljivo delo o izgubi, ki hkrati slavi ljubezen in voljo do življenja. Smrt otroka – kako preboleti nekaj tako grozljivega, končnega, nepojmljivega, najhujšo moro vsakega starša, ki brezpogojno ljubi? Avtorica Doris Kukovičič je začela preminulemu sinu Maticu, ki ga je zgolj pol leta po dopolnjenem osemnajstem letu izgubila zaradi raka, pisati pisma in jih objavljati na Facebooku. Na e-naslov matic@heaven4ever.sky je poslala več sto zapisov, v katerih je dala prosto pot vsem svojim čustvom, se spominjala lepih trenutkov s sinom, mu poročala o svojem vsakdanjem življenju in o tem, kako se znova uči živeti.

Na police prihaja mednarodna, nagrajena uspešnica izpod peresa nove japonske literarne zvezdnice Emi Yagi. Briljantna domislica gospodične Šibata je prvoosebna pripoved mlade ženske, ki ji impulzivna odločitev spremeni življenje; v službi se zlaže, da je noseča in pri predrzni laži neomajno vztraja, to pa ji prinese veliko olajševalnih okoliščin. A ko njena domišljena prevara postane vrtinec, ki jo srka vse globlje, se meja med krinko in resničnim življenjem usodno zabriše. Duhovito, subverzivno feministično branje v prevodu Domna Kavčiča.Kmalu boste brali

Prav kmalu, 3. junija, bo minilo 100 let od smrti enega izmed najvznemirljivejših svetovnih pisateljev. Ob tej priložnosti se Franz Kafka med nas vrača z zajetno zbirko Zbrana kratka proza, ki bo na tisoč straneh povezala vse njegove zgodbe in najrazličnejše krajše zapise, ki so pri Beletrini v več knjigah izšle med leti 2008 in 2012. Tokratno izdajo bogatita spremna zapisa prevajalca Štefana Vevarja in urednice Tine Vrščaj.V izboru za kresnika tudi tri Beletrinina dela

V širšem naboru nominacij za roman leta, ki bo razglašen na kresno noč, so tudi trije Beletrinini naslovi; Toxic Eve Mahkovic, Zakaj ima moj hudič krila Tereze Vuk in Gral Vlada Žabota. Žirija je letos izbirala med kar 185 romani, ki so izšli v preteklem letu. Tokratna deseterica predstavlja sedem avtoric in tri avtorje, dela pa je izdalo pet založb. Ožji izbor petih nominacij bo razglašen 23. maja

Dramaturginja in pisateljica Eva Mahkovic je sceno razburkala že pred štirimi leti s svojima prvima knjižnima izdajama Na ta dan najbolj trpi Mastercard (Beletrina) in Vinjete straholjubca (VigeVageKnjige). Tudi tokrat je ostala zvesta hibridnemu, neulovljivemu in svobodnemu načinu izražanja. »Nominacija za kresnika je bila presenečenje, saj je TOXIC žanrsko in vsebinsko hibridno, eksperimentalno besedilo, med pisanjem nisem imela nobenega formalnega cilja ali zgleda – razen, da se tudi skozi formo čim bolje izrazim. Bila sem izredno vesela / ponosna / počaščena, da je žirija moj tekst prepoznala kot roman in da se standardi in meje očitno posodabljajo in premikajo,« je povedala avtorica.

Tereza Vuk je poznana predvsem po svojih sočnih kolumnah in dveh knjigah, Kolumniatrija in Creepyatrija, po pričakovanjih je tudi Zakaj ima moj hudič krila »totalno odpičena knjiga«. Sestavljajo jo poglavja, ki preskakujejo v času, veliko se jih dogaja med epidemijo, nekaj pa tudi v avtoričini preteklosti. »Ko so mi iz Beletrine pisali, da sem nominirana za kresnika, jim nisem verjela. Mislila sem, da se delajo norca, dokler se nisem zagledala v časopisu. Moj Hudič nominiran za top deset romanov lanskega leta? Pa kdo bi to verjel, po vsem slengu, kletvicah, odbitem življenju. Knjiga, napisana na 300 mailov, brez popravljanja, je ena mojih največjih zmag. In logično, da sem vesela,« je uspeh komentirala avtorica.

Roman Gral se dogaja v času po prvi svetovni vojni. A vse to dogajanje s posvetilom, prologom in epilogom vred je pravzaprav metafora o moči literature in pristnega človeškega pesništva. Naslov romana je vezan na predkrščanski in krščanski mit – na pripoved o skrivnostni posodi in magični moči v tej posodi shranjenega odrešujočega napoja. Vlado Žabot, ki je med drugim prejemnik nagrade Prešernovega sklada in nagrade kresnik, je ob nominaciji povedal: »Kresnik je bil zamišljen v dveh komponentah; kot širša promocijska akcija za izvirno slovensko romanopisje in kot sprotni strokovni razmislek o njegovih značilnostih in kakovosti.Ob tako resnem razmahu slovenske romaneskne ustvarjalnosti, kot smo mu priča, menim, da se preveč teže in javne odgovornosti nalaga na pleča vsakokratnih žirij. Pogrešam torej sorazmerno povečano odzivnost in dinamiko področne kritike in stroke. Tudi vsakoletni ali vsaj občasni zbornik strokovnih razprav o sodobnem slovenskem romanu najbrž ne bi bil odveč. Širša promocijska vloga nagrade pa je vsaj za izbrane romane še zmeraj dovolj učinkovita.«Aleš Šteger nominiran za Cankarjevo nagrado 2024

Znanih je pet nominirancev za letošnjo Cankarjevo nagrado, med katere se je s svojim dvanajstletnim projektom Na kraju zapisano uvrstil tudi pisatelj in Beletrinin programski direktor Aleš Šteger. Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU od leta 2019 Cankarjevo nagrado podeljujejo za najboljše izvirno delo minulega leta. Letos je žirija v sestavi: dr. Alenka Koron, dr. Mateja Pezdirc Bartol, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič v ožji izbor poleg Štegrove uvrstila še knjige Anje Mugerli, Denisa Škofiča, Mateje Gomboc in Pie Prezelj.

»Poetopisi«, ki nosijo naslov Na kraju zapisano, so nastajali dvanajst let na dvanajstih različnih koncih sveta. Kot preberemo v uvodu, je projekt nastal kot želja po premagovanju strahov, kjer gre za namero, »da bi sebe in s tem svoj jezik spravil v tako situacijo, ko enostavno ni mogoč noben drug izhod kot reakcija. Ta reakcija je v pisateljevem primeru pisanje samo, je literatura sama«. Šteger je potoval po svetu in vsakič opravil isto nalogo: brez priprav in kasnejših popravkov v dvanajstih urah pisati in fotografirati.Predstavitev avtobiografskega romana Pisma Maticu

Doris Kukovičič bo svoje ganljivo avtobiografsko delo Pisma Maticu javnosti prvič predstavila jutri, 14. maja ob 18. uri na Vrtu kavarne Beli volk v Ljubljani. Z avtorico se bo pogovarjala novinarka Nina Cijan.Ko je njen komaj polnoletni sin izgubil bitko z rakom, je Doris na e-naslov matic@heaven4ever.sky začela pisati pisma, v katerih mu je poročala o svojem vsakdanu, se spominjala skupnih trenutkov in se učila, kako naprej. Iz pisem je nastalo pretresljivo avtobiografsko delo, dokument individualne bolečine neke matere. »Globoko v sebi sem čutila, da če želim preživeti smrt svojega otroka, moram živeti. A če želim živeti, moram najprej vase, v tisto najtemnejšo globel, vrzel, ki je nastala z izgubo Matica. Čutila sem, da so vsi odgovori, ki jih potrebujem, v meni. Ker ni priročnika, ki bi mi pomagal pri sprejemanju nesprejemljivega. Pisanja nisem izbrala sama, pisanje je izbralo mene,« je povedala avtorica. Pisanje je postalo njena terapija, knjiga pa, upa, bo postala podpora za vse tiste, ki so, tako kot ona, izgubili otroka zaradi raka.Literarni popoldnevi v Knjigarni Beletrina Maribor

Beletrina se je zavezala, da bo v novi mariborski knjigarni posebno pozornost namenila lokalnim avtorjem in založbam. Knjigarna bo tako maja gostila dva dogodka Založbe Pivec. V sredo, 15. maja, ob 18. uri bomo lahko prisluhnili pogovoru o delu Moje leto počitka in sprostitve Ottesse Moshfegh. Neizprosno iskreno zgodbo o privilegiju in bolečini bosta predstavili prevajalka dela Miriam Drev in urednica Tjaša Lešnik. Roman združuje nežnost in črni humor, neusmiljenost in sočutje ter predstavlja izjemno delo sodobne literature.Naslednje majsko literarno popoldne bo namenjeno avtorju Marku Kravosu, ki bo obiskovalce v torek, 21. maja, ob 18. uri s svojo mitološko pripovedjo Zlatorog popeljal v svet legend in ljudskih pripovedk. Tudi to delo je izšlo pri Založbi Pivec. Knjigo, ki je nastala na pobudo uglednega tržaškega poznavalca pripovedi različnih narodov Livia Sossija, bo avtor predstavil v družbi Darke Tancer Kajnih.

V četrtek, 30. maja, ob 18. uri pa bo v mariborski knjigarni nastopila Beletrinina avtorica Doris Kukovičič, ki bo predstavila svoje pretresljivo avtobiografsko delo Pisma Maticu. O izgubi in osebni rasti se bo z avtorico pogovarjala moderatorka Tjaša Lešnik.V Cankarjev dom prihaja Potujoče gledališče

V ponedeljek, 27. maja, ob 20. uri prihaja v Klub Cankarjevega doma večkrat nagrajeni hrvaški pisatelj Zoran Ferić, ki bo predstavil po mnenju kritikov enega najboljših hrvaških romanov 21. stoletja Potujoče gledališče.

O obsežni in večplastni družinski sagi življenja avtorjevih prednikov po očetovi in materini strani, ki je usodno prepletena z dogajanjem v hrvaški in evropski zgodovini 20. stoletja, se bo z avtorjem pogovarjal moderator Sašo Puljarević. Gre za skoraj šeststo strani zgodb, živahnih dialogov, filozofskih premislekov in ironičnih komentarjev. Gledališče deluje kot metafora za oder, na katerem se pokaže zgodovina v vsej svoji veličastni neizprosnosti, bogastvo dogajanja, dialogov, premislekov in ironičnih komentarjev pa pred nami gradi veličasten in nepozaben roman.Kafka za vse čase: Simpozij ob 100. obletnici smrti Franza Kafke

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, programska skupina Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave ter Beletrina v četrtek, 29. maja, ob 17. uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani prirejajo simpozij ob stoti obletnici smrti Franza Kafke. Gostje simpozija, ki bodo spregovorili o Kafkovem delu in življenju, bodo literarni teoretik dr. Tomislav Virk, pesnik in publicist Vid Snoj, književnica in profesorica Vanesa Matajc, profesorica za romanske jezike in književnost dr. Martina Ožbot Currie ter prevajalec Štefan Vevar.96. Huda Pokušnja! s Tonetom Partljičem in odličnimi vini Krampač

VIR: Beletrina