Beletrina pozvala državno odvetništvo k sklenitvi dveh pogodb o dodelitvi sredstev iz naslova »razveljavljenega« razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij

Beletrina pozvala državno odvetništvo k sklenitvi dveh pogodb o dodelitvi sredstev iz naslova »razveljavljenega« razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij

Dr. Ciril Ribičič: »Ministrstvo za javno upravo je razpis razveljavilo nezakonito in samovoljno ter pri tem kršilo načela pravne države in ustavo.«Beletrina je pretekli teden Državno odvetništvo Republike Slovenije pozvala k sklenitvi dveh pogodb o dodelitvi sredstev iz naslova Razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij, in sicer na podlagi sklepa MJU št. 093-5/2023/279 z dne 8. 8. 2023 za znesek 109.960,10 EUR ter sklepa MJU št. 093-5/2023/260 z dne 8. 8. 2023 za znesek 299.955,08 EUR. Gre za razpis, ki ga je minister za javno upravo (MJU) Franc Props letos januarja, potem ko so sklepi o dodelitvi sredstev za prijavitelje že postali pravnomočni, razveljavil. »Takšnega samovoljnega ravnanja države v primeru, ko gre za tako veliko število upravičencev in sredstva, od katerih so življenjsko odvisni, ne pomnim,« je potezo ministra komentiral profesor ustavnega prava in nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki je skupaj s profesorjem civilnega in gospodarskega prava dr. Miho Juhartom o primeru nezakonite razveljavitve razpisa pripravil pravno mnenje.

Pravna strokovnjaka najvišjega ugleda ugotavljata, da je minister z razveljavitvijo razpisa in z odrekanjem pravice Beletrini (ter drugim prijaviteljem), da bi na podlagi pravnomočnih sklepov o dodelitvi sredstev z MJU sklenila pogodbi in pridobila sredstva, ki so ji bila zakonito dodeljena, kršil ustavna načela naše države, in sicer načela pravne države, zlasti načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS, načelo enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic iz drugega odstavka 14. in iz 22. člena Ustave RS ter 14. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z razveljavitvijo razpisa je po njunem mnenju prišlo tudi do neustavnega posega državnega organa v svobodno gospodarsko pobudo. »Za naju ni nobenega dvoma, da je konkretna razveljavitev razpisa arbitraren poseg v človekove pravice in svoboščine, ki ni v skladu z načeli pravne države, poleg tega pa je tudi neobrazložen.« Pravna strokovnjaka sta zato prepričana, da bo Državno odvetništvo RS, ko bo proučilo vse podrobnosti primera, predlagalo vladi, da popravi krivico in na podlagi pravnomočnih sklepov o dodelitvi sredstev z Beletrino sklene ustrezni pogodbi.Spomnimo, gre za razpis, zaradi katerega je morala lani oktobra zaradi očitkov o sumu korupcije v povezavi z enim prijaviteljem s funkcije ministrice za javno upravo odstopiti Sanja Ajanović Hovnik, minister Franc Props, ki jo je nasledil, pa je razpis kar v celoti razveljavil. Tako je MJU januarja v Uradnem listu objavilo nekakšno kvazi pravno objavo, ki jo je poimenovalo »Razveljavitev« Javnega razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih  organizacij na tem področju (Ur.l. RS, št. 3/24), za katero pa v veljavnem pravnem redu RS ni nikakršne pravne podlage. To je videti že iz same objave, ki se, kot da na pravno podlago, sklicuje na 106. člen Zakona o javnih financah, v katerem pa ni ne duha ne sluha o kakršnikoli možnosti razveljavljanja javnih razpisov, potem ko je prijavitelju s pravnomočnima in dokončnima sklepoma že nastala pravica do določenih zneskov proračunskih sredstev.Gradivo za medijeZaradi pomanjkanja pravnega temelja takšna »razveljavitev«, ki Beletrini ni bila niti ustrezno vročena, temveč je o njej izvedela iz medijev, ne more vplivati na pravnomočne in dokončne upravne akte najvišjih nosilcev izvršilne oblasti te države. »Poleg tega je že razlika med pravnomočnima sklepoma o dodelitvi sredstev, ki sta bila podrobno utemeljena na več tipkanih straneh, in sklepom o razveljavitvi razpisa, ki ima le nekaj vrstic, več kot očitna,« opozarja dr. Ribičič. Medtem ko sklepa o dodelitvi sredstev  po njegovem kažeta na pravno korektno izveden postopek izbire, je z razveljavitvijo razpisa drugače – tu gre zgolj za akt, s katerim MJU poskuša razveljaviti razpis, ne da bi prizadetim nevladnim organizacijam, ki so dobile sklepe o dodeljenih sredstvih, pojasnil razloge za takšno ravnanje in učinke sklepa, prav tako na koncu manjka pravni pouk o tem, kako in če sploh je sklep možno izpodbijati. Iz tega je razvidno, da razveljavitev razpisa krši tudi načelo določnosti in razumljivosti razveljavitve razpisa, kar pomeni kršitev dodatnega načela pravne države iz 2. člena Ustave RS. »Skratka gre za goli in protipravni oblastni ukaz, ki ne spoštuje osnovnih nomotehničnih pravil in hoče izničiti tisto, kar je bilo zgrajeno po pravni poti ob sodelovanju Beletrine in drugih nevladnih organizacij, ki so se prijavile na razpis. Takšen akt ne more razveljaviti pravnomočnih sklepov, še posebej v tistih primerih, ki nimajo ničesar skupnega z domnevno koruptivnim ravnanjem posameznih prijaviteljev,« sta prepričana dr. Ribičič in dr. Juhart.Ker je prišlo pri omenjenem razpisu do suma korupcije v zvezi z enim samim prijaviteljem, bi moralo ministrstvo po mnenju dr. Ribičiča ravnati tako, da bi razveljavilo samo sklep o dodelitvi sredstev spornemu prijavitelju, ne pa da je z razveljavitvijo razpisa kaznovalo kar vse prijavitelje. S tem je kršilo načelo enakosti pred zakonom, ki terja enako obravnavanje enakih in različno obravnavanje različnih primerov.
 
Pri Beletrini so bili, podobno kot pri drugih nevladnih organizacijah, nad ravnanjem MJU zgroženi. Prepričani so, da takšne samovoljne arbitrarne odločitve oblasti znižujejo raven demokratičnega delovanja oblasti. Zato dr. Ribičič in dr. Juhart menita, da bi morala država krivico popraviti s sklenitvijo pogodb na podlagi pravnomočnih sklepov, ki jih ni mogoče razveljaviti, oziroma z dogovorom o odškodnini. Če tega ne bo storila, bo Beletrina  prisiljena uporabiti zoper razveljavitev razpisa vsa razpoložljiva pravna sredstva pred rednimi sodišči, ustavnim in/ali evropskim sodiščem.

VIR: Kreativna baza