Oktober barva liste in počasi krajša dneve, ko si lahko končno vzamemo več časa zase in za dobre knjige. Beletrina je tudi ta mesec za svoje bralke in bralce pripravila vznemirljivo potovanje po literarnih delih domačih in tujih avtorjev.

Oktober barva liste in počasi krajša dneve, ko si lahko končno vzamemo več časa zase in za dobre knjige. Beletrina je tudi ta mesec za svoje bralke in bralce pripravila vznemirljivo potovanje po literarnih delih domačih in tujih avtorjev.

Nove knjige na poti v knjigarnePo nekaj letih premora se s svojo značilno pisavo med bralke in bralce z novim romanom Gral vrača mojster besede Vlado Žabot. Večkrat nagrajeni pisatelj, znan po spretnem zabrisovanju meja realnosti in spogledovanju z magičnim realizmom, v središče zgodbe postavi pisatelja, ki se v svoji dnevni sobi posveti raziskovanju vzrokov in posledic prve svetovne vojne.

Jesenski veter bo k nam zapihal tudi iz Romunije – prihodnji teden namreč na knjižne police prihaja nov prevod velikana romunske književnosti Mircea Cărtărescuja, sicer tudi nominiranca za Nobelovo nagrado za književnost. Avtofikcija Lepe tujke so tri zgodbe, zajete v eno, po njih pa se pretakajo absurdnost, nadrealističnost in samoironija. Knjigo je mojstrsko prevedel Aleš Mustar.

(Foto: Leonhard Hilzensauer)Ameriški kralj grozljivke Stephen King je doslej napisal več kot 200 kratkih zgodb, ki so izšle v 11 knjigah. Mrtva straža je izšla kot druga zbirka z 22 žanrsko mešanimi kratkimi zgodbami. Delo je tudi tokrat v slovenščino prelil naš veliki poznavalec Kinga Marko Košan. Preplet znanstvene fantastike, gotske grozljivke in avtobiografije se oblikuje v strašljivo, hipnotično zbirko zgodb s skrajnih meja ene izmed največjih domišljij našega časa.


Nič manj strašljive zgodbe, ki so za povrh še resnične, pa prinaša delo Rožengrunt: žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama priznane zgodovinarke Mateje Ratej. Avtorica se posveča položaju žensk, ki so zaradi življenja v revščini in patriarhalnih razmerij nemalokrat posegle po skrajnem nasilju. (Foto: Matjaž Vertuš)Ta mesec bo izšel še en prevod že kultne knjige Slovenologija pisatelja Noaha Charneyja, tokrat v italijanščini. Gre za 38 bistroumnih in humornih zapisov o lepotah in bizarnostih naše dežele. Charney je že vrsto let prebivalec Kamnika ter pretanjen opazovalec slovenske družbe in življenja. »Če mi s svojim pisanjem uspe kogarkoli prepričati za selitev v Slovenijo, častim pivo!« se rad pošali.Odštevamo dneve do Frankfurtskega knjižnega sejma

Slovenija je letos častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, na njem pa znova gostuje tudi Beletrina, ki se na sejmu pojavlja vse od svojega nastanka. Mednarodni knjižni sejem bo od 18. do 22. oktobra povezal svetovne založnike, obiskali pa ga bodo številni slovenski avtorji, med njimi Drago Jančar, Ana Marwan, Aleš Šteger, Gabriela Babnik, Goran Vojnović, Ana Schnabl, Mojca Kumerdej, Suzana Tratnik, Dušan Šarotar, Samira Kentrić in Jela Krečič. Njihove knjige, ki so izšle pri Beletrini, so med drugim prevedene tudi v nemški jezik, pri čemer so na nemškem govornem področju najbolj znani in nagrajevani Jančar, Šteger, Marwan in Vojnović.

»Beletrina je zelo spretna pri posredovanju slovenske literature na tuje. V prepričanju, da ima slovenska literatura potencial na tujem, smo pionirji. Verjamemo, da so lahko avtorji ob ustrezni podpori uspešni pri nagovarjanju bistveno širše publike, kot je slovenska. Veseli me tudi, da je po toliko letih prišlo do te – za nas kot narod – pomembne predstavitve na sejmu, torej Slovenije kot častne gostje,« je poudaril programski direktor Beletrine Aleš Šteger.

Na sejmu se bodo zvrstili številni dogodki, razstave in pogovori. Beletrinin razstavni prostor boste lahko znova obiskali v hali 4.1, D49, ki si ga že več let deli s hrvaško založbo Fraktura. Se vidimo!Sovretova nagrada 2023 v roke Jerneja Županiča za prevod dela Moby Dick ali Kit

Sovretovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev je za koherenten in suveren prevod romana Moby Dick ali Kit enega izmed največjih ameriških pisateljev Hermana Melvilla prejel lektor, prevajalec, diplomirani filozof in literarni komparativist Jernej Županič. Prevod romana je lani izšel v III. letniku zbirke Klasična Beletrina.

Žirija je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala, da »se je prevajalec pogumno spoprijel z literarnim "mamutom".« Jernej Županič je povedal, da mu je precejšen izziv predstavljalo prevajanje navtične terminologije: »Sicer pa je vselej največji izziv prevesti tako, da se bo knjiga enako dobro kot v izvirniku brala tudi v prevodu, torej "naravno" oziroma "tekoče".«

Prejemniku nagrade iskreno čestitamo, vas pa vabimo, da prisluhnete oddaji Beletrina v živo, v kateri se o romanu Moby Dick ali Kit pogovarjajo Jernej Županič, avtor spremne besede Igor Divjak in novinarka Nina Jerman.Tereza Vuk prihaja na Ptuj

92. Huda pokušnja! 25. oktobra ob 19. uri vabi v najstarejše slovensko mesto. V MuziKafeju na Ptuju bodo na svoj račun prišli tako ljubitelji literature kot navdušenci nad vinom. Z nami bosta mladi vinar Jože Kocuvan (Vina Avos), ki prideluje sveža vina v bližini Svetega Jurija ob Ščavnici, in Tereza Vuk, ki bo predstavila svoj »totalno odpičeni roman« Zakaj ima moj hudič krila. Pogovor bosta vodila moderatorka in pesnica Petra Bauman ter poznavalec vin Jože Rozman. (Foto: Matej Pušnik)Ob ponatisu Zupanovega romana Menuet za kitaro pogovor v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki se bo jutri ob 19. uri pričel večer, posvečen pisatelju Vitomilu Zupanu in ponatisu njegovega romana Menuet za kitaro: na petindvajset strelov. Po uvodnem nagovoru si bomo ogledali kultni slovenski film Nasvidenje v naslednji vojni, posnet po omenjenem romanu, po projekciji pa bo sledil pogovor. O dvodelni avtobiografski pripovedi se bosta z novinarko in voditeljico Nino Jerman pogovarjala avtor spremne besede romana dr. Matevž Kos in igralec v omenjenem filmu, režiser Metod Pevec.

Roman, preveden v sedem jezikov, ki danes velja za avtorjevo najpomembnejše delo, s svojo razdrobljenostjo in večplastnostjo predstavlja človekovo dojemanje v času vojne, ki jo glavni junak Jakob Bergant doživlja kot kaotičen in nikoli končan boj za preživetje.Beletrina v živo v znamenju nasilja v literaturi in družbiTudi ta mesec nas vsak ponedeljek ob 20. uri čaka nova epizoda oddaje Beletrina v živo, ki prinaša zanimive razprave o knjigah, ustvarjalnem procesu in življenju pisateljev. Serija spletnih oddaj je na voljo v obliki  videoposnetka in podkasta.


Minuli ponedeljek smo gostili znanstveno sodelavko inštituta za kriminologijo in docentko Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mojco Mihelj Plesničar. O tem, zakaj imamo Slovenci radi kriminalke in ali je naraščajočo priljubljenost kriminalk mogoče povezati z občim interesom družbe do kaznovanja, se je s profesorico pogovarjala pesnica Nina Dragičević.Včerajšnji gost oddaje je bil dr. Dino Manzoni z ZRC SAZU, ki se je z novinarko Nino Jerman skozi prizmo svojega področja raziskovanja psihologije pogovarjal o avtobiografijah. 16. oktobra bo v gosteh urednik Andraž Gombač. Z voditeljico Majo Peharc se bosta pogovarjala o Mrtvi straži, zbirki kratkih zgodb Stephena Kinga iz leta 1985.

Žensko nasilje in njegovi vzroki so spregledana družbena problematika, ki se je v knjigi Rožengrunt: žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama loteva zgodovinarka Mateja Ratej. Svoje razmišljanje o položaju žensk med vojnama, takratni družbeni mentaliteti in zanimivih načinih raziskovanja, ki se ga je lotila med pisanjem knjige, bo v ponedeljek, 23. oktobra, razkrila v pogovoru z novinarjem Ervinom Hladnikom Milharčičem.Zadnji ponedeljek v mesecu bo Beletrino v živo obiskal pisatelj Vlado Žabot, ki bo v pogovoru z doktorjem filozofije Anžetom Okornom gledalce popeljal po poti ustvarjanja sveže izdanega romana Gral.Beletrinini trubadurji se potepajo tudi oktobra

V mesecu, ko po različnih slovenskih krajih zadiši po pečenem kostanju, iz sodov pa teče sladki mošt, se na pot po Sloveniji odpravlja pet neutrudnih Beletrininih trubadurjev.

Že danes ob 18. uri bo Osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem obiskala kraljica slovenske kriminalke Irena Svetek, ki bo predstavila svojo zadnjo od treh kriminalk z naslovom Črni princ. Z bralci se bo družila še 18. oktobra ob 18. uri v ljubljanski Knjižnici Bežigrad in 26. oktobra ob 19. uri v Občinski knjižnici Braslovče.

(Foto: Mankica Kranjec)V četrtek, 12. oktobra, ob 18. uri bosta Knjižnico Bena Zupančiča v Postojni obiskala igralec Boris Kobal in pisatelj Davorin Lenko, ki sta svoje ustvarjalne moči združila v biografiji 100 kilometrov. Omenjena trubadurja se na pot odpravljata tudi 25. oktobra, ko bosta Kobalovo biografijo ob 18. uri predstavila v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.

Na vzhodni konec Slovenije se 17. oktobra odpravlja Feri Lainšček, ki bo v Knjižnici Loče ob 18. uri predstavil roman z naslovom Petelinje jajce, drugo knjigo trilogije o njegovem otroštvu. O težkem delu in izkušnjah državne tožilke, ki jih je popisala v svoji zadnji knjigi Tanka črta, pa bo 19. oktobra ob 17. uri v sejni sobi Občine v Križevcih pri Ljutomeru spregovorila Vlasta Nussdorfer.

Kot zadnja oktobrska trubadurka se bo na pot odpravila Eva Mahkovic. 24. oktobra ob 18. uri bo v ljubljanski Knjižnici Prežihov Voranc gostovala z avtofikcijo z naslovom Toxic, v katerem se mešajo njena osebna zgodovina, mitologija, popkultura in travme mlade ženske. Ne zamudite! (Foto: Mankica Kranjec)AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2023

Uredništvo spletnega portala AirBeletrina je tudi letos, že dvanajstič zapored, razpisalo natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 20. oktober 2023 do polnoči. Žirija bo najprej izbrala štiri finaliste, nato pa tistega z zmagovalno zgodbo. Kdo so finalisti in katera zgodba je zmagala, bomo izvedeli na slovesnem zaključnem dogodku.

O zmagovalcu bo odločala tričlanska žirija: pesnik, gledališki režiser in avdiovizualni ustvarjalec Jan Krmelj, pisatelj, pesnik in glasbeni kritik Davorin Lenko ter pisateljica, publicistka in urednica Ajda Bračič. Žirija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli.

VIR: Kreativna baza