Ja, res je, v zadnjih treh letih svoje fotografske kariere sem se osredinil izključno za fotografiranje vesolja in narave. Torej v fotografskem žargonu bi temu rekli: astropokrajinski fotograf.

Poleg tega, da sem zaljubljen v naravo, mi je vesolje in vse, kar je v povezavi z njim, priraslo k srcu že v otroških letih. Takrat sem sanjal, kako bom nekega dne postal astronavt, a so me poti kasneje ponesle v povsem druge vode. Se pa sedaj z astrofotografijo vsaj nekoliko približam svojim otroškim sanjam.

Dandanes je na trgu ogromna količina fotografske opreme, s katero je možno posneti astro-pokrajinske fotografije. Vsi nepoznavalci, ki omenijo pojem astrofotografija, najprej pomislijo na zelo drago opremo. A naj vas pomirim, da temu le ni tako. Pri astropokrajinski fotografiji za začetek ne potrebujete drugega kot osnoven fotoaparat ali celo telefon, fotografski stativ ter držalo za fotoaparat. Sam sem svojo prvo astrofotografijo posnel kar na bližnjem polju, stran od mestnih luči in hiš in moram vam povedati, tisti prvi občutek, ko zagledaš fotografijo vesolja na ekranu fotoaparata, je neverjeten! Sem pa, preden sem posnel sploh prvo fotografijo, vložil ogromno časa (več tisoč ur) v učenje in izobraževanja o astrofotografiji. Seveda vse preko spleta, sem samouk.

Astrofotografija je zelo širok pojem in zajema različne načine fotografiranja vesolja. Na splošno bi lahko rekli, da jo delimo na dve glavni kategoriji: pokrajinska astrofotografija, s katero se ukvarjam sam (Astro-landscape photography) ter fotografija globokih objektov vesolja (DSO Astrophotography). Pri pokrajinski astrofotografiji poleg vesolja fotografiramo, kot že samo ime pove, tudi pokrajino, naravo, zanimive objekte, praktično karkoli, kar se nahaja na Zemlji. Medtem ko pri fotografiji globokih objektov vesolja fotografiramo izključno vesolje, z zato primerno opremo, katera se kar nekoliko razlikuje od tiste, namenjene pokrajinski fotografiji.

Kot sem že omenil, sem imel v otroštvu sanje nekoč postati astronavt. A, če sedaj pogledam nazaj, vidim, da me je najprej zanimala fotografija. Prvi fotoaparat sem si kupil leta 2016, užival sem ob slikanju neokrnjene narave, kaj kmalu pa mi je bilo to premalo - zato sem si kupil dron. Glede na to, da z družino radi raziskujemo in uživamo v naravi, je bila to idealna prilika. Šele po večmesečnem učenju in prebiranju različnih člankov, sem se odločil poskusiti posneti nočno nebo. In tako se je začela moja nočna dogodivščina.

Vsakokrat, ko sem pod zvezdnatim nebom, sem popolnoma vzhičen, poln adrenalina in kot mali otrok neučakan, kaj vse se bo ujelo v moj objektiv. Vedeti moramo, da je vesolje polno različnih barv, dogajanja, ki vedno znova preseneti. Nikoli in nikdar ni isto, vedno se v fotografijo ujame zgodba zase. Nebo ni temno, nebo je polno svetlobe, ki jo dandanes lahko ujamemo s precej osnovno opremo. Zgodbe, ki se ustvarjajo ob nastajanju fotografij, končnim izdelkom dodajo piko na i.

Po večini fotografiram kar v Sloveniji, a kljub temu je nastalo kar nekaj fotografij tudi v avstrijskih Alpah, v Italiji ter na Hrvaškem na otoku Lastovo, za katerega velja, da spada med najtemnejše kraje v Evropi, kar ga naredi idealnega za nočno fotografijo.

Največji užitek mi je vsekakor fotografiranje v Alpah oz. visoko v gorah. Z neverjetnimi nočnimi razgledi in naravo, katera te obdaja, se tam počutim najbolj svobodnega in odmaknjen od vsakdanjega vrveža. A kot omenjeno, je bil najtemnejši kraj, kjer sem bil do danes, seveda, otok Lastovo.

Huh, teh je bilo do sedaj že zelo veliko. Pri prav vsaki nočni odpravi se je pripetilo nekaj posebnega, domov nikoli ne pridem praznih rok. Celo noč preživeti na vrhu grebena v Julijskih Alpah (2200 m), pred teboj se bohoti mogočni Mangart, kamor pogled seže nebeški razgledi, ki segajo daleč v sosednje države - vse to je tako zelo neprecenljivo in nepopisno lepo.

Sicer je bila ta noč zelo vetrovna, okrog mene je zeval prepad, skromna dva kvadratna metra sta bila vse, kar mi je narava namenila za postavitev opreme in gibanje celo noč. Prostora ni bilo niti za najmanjšo napakico, kajti le-ta bi lahko bila zame usodna. Iz kamnov sem si sezidal zavetrje, brez katerega fotografiranje ne bi bilo mogoče. Močan veter mi je prinesel še vnetje oči, a vse to je rezultiralo v čudovitih zgodbah, spominih za celo življenje.

Teh destinacij je več. La Palma (Tenerifi), Islandija, Wadi Rum, Madagaskar, Čile, Nova Zelandija in še bilo lahko našteval. Moram pa priznati, da mi tudi v Sloveniji nič ne manjka, vsaj kar se tiče naše prelepe narave ne.

Tudi oblaki lahko ponoči naredijo sceno še bolj mistično, pristno, a podnevi jih ne maram . Tudi poleti, ko je vroče, včasih komaj čakam, da pride oblak in zakrije močno sonce, ker enostavno ne prenašam hude vročine.

Za začetek ne potrebujete veliko: fotoaparat, stativ in fotografsko glavo z držalom. Moj nasvet je, da na začetku fotografske poti ne zapravite bogastva za nakup opreme. Enostavno je ne boste izkoristili, pa tudi sam čar astrofotografije. Raziskujte nove stvari, napredujte in se posledično veselite vse boljših rezultatov. Bistvena je pot in zgodba, ki jo pišeš ob kreiranju svojih izdelkov. Prav tako pri fotografiji ne velja pravilo "boljša oprema - boljše fotografije". Na prvem mestu je vedno oseba, ki stoji za objektivom in ne objektiv sam. Velika motivacija, ogromno želje, biti srečen ob tem, kar delaš, so osnovni pogoji oz. bi lahko tudi rekli, so oprema katero potrebujete za ustvarjanje nočnih fotografij. Lahko pa povem, da trenutno moja oprema za nočno odpravo tehta tudi do 30 kg.

Tako kot pri ostalih zvrsteh fotografije je tudi tu potrebno kar nekaj obdelave za računalnikom. Seveda je pri astrofotografiji post produkcija malo bolj specializirana kot pri ostalih zvrsteh fotografije. Post produkcija je del astrofotografije in zahteva veliko znanja. Krivulja učenja je strma in eksponentna. Vsakdo bo znal malo obdelati fotografijo, da bo izgledala povprečno. Da pa pridemo to tistih vrhunskih rezultatov, s katerimi lahko posežemo v sam svetovni vrh, potrebujemo vložiti ogromno svojega časa v učenje. Tu se lahko spomnimo na rek "kjer je volja - tam je pot. Potrebno je vztrajati in ne obupati. Tudi sam sem začel iz nič, v zadnjih treh letih pa sem prišel v sam svetovni vrh pokrajinskih astrofotografov.

Ko je govora o astrofotografiji oz. pri meni astro-pokrajinski fotografiji vemo, da gre za nastanek ene fotografije ogromno časa. Gre za načrtovanje kompozicij, pot do lokacije, nato čakanje na pravi čas, samo fotografiranje, ter nato še post produkcija, katera zahteva največ časa od vsega zgoraj naštetega. Nekatere fotografije za obdelavo zahtevajo tudi do 20 ali več ur. Ja, toliko traja, da nastane tista želena fotografija, na katero smo na koncu izjemno ponosni. Seveda bi lahko v nekaj minutah obdelave dosegli povprečno fotografijo, a z njo vsekakor ne bi izstopili iz množice.

Tako je. Že takoj po prvem letu svojega nočnega fotografiranje sem prejel laskavi naziv Milky Way Photographer of the year 2021. To pomeni, da sem bil izbran med 25 najboljših astro-pokrajinskih fotografov Rimske ceste na svetu. To je v astrofotografskem žargonu nekaj, kar si želi doseči vsak nadobudni fotograf, jaz pa sem to dosegel že v samem začetku svojega delovanja.

Ta trend se je nadaljeval vse do danes - torej sem ta naziv prejel tudi v letu 2022 in 2023. Vse to mi je le potrdilo, da svoje delo opravljam na najvišji možni ravni, vse skupaj pa mi daje veliko motivacije za nadaljnje delo.

Leta 2022 sem v kategoriji astrofotografija zmagal tudi na mednarodnem fotografskem salonu, ki ga vsako leto organizira Digitalna kamera (Drone & Astrophotography), v letu 2023 pa sem prejel Zlato medaljo Fotografske zveze Slovenije.

V letu 2022 sem na mednarodnem fotografskem tekmovanju, katerega organizira Optolong, osvojil tudi drugo mesto v kategoriji Nightscape. Moje delo in fotografije so bile objavljene že v več svetovnih medijskih hišah (Nasa, Forbes, Natgeo, the Guardian, Ursa, Petapixel, Earthsky, EpochTimes, Vice, Dailymail UK, Nature in Focus, DiyPhotography, Capture the Atlas, in drugih).

Ljudi in komisijo venomer prepričam s svojo unikatno kvaliteto fotografij, po katerih sem poznan, z zgodbo, katera pripelje do končne fotografije, ter z zanimivimi kompozicijami, katerih v Sloveniji vsekakor ne manjka.

Še do pred kratkim nisem niti pomislil, da bi se tega lotil s telefonom. Vemo namreč, da se mobilna fotografija v zadnjih letih zelo hitro razvija, a kljub temu sem bil mnenja, da se nikakor ne more približati klasičnim fotoaparatom - že zaradi fizičnih dimenzij celotne mehanike, potrebne za izdelavo le-teh. A izkušnja s telefonom Huawei P60 Pro je bila zame neverjetna in nad rezultati sem pozitivno presenečen. Z velikim užitkom in z neverjetno lahkoto sem ustvarjal nočne fotografije, za katere bo marsikdo zagotovo prepričan, da so narejene s fotoaparatom.

Vse, kar sem potreboval, je bil fotografski stativ, fotografska glava, držalo za telefon ter bluetooth daljinski sprožilec.

Seveda moramo s telefonom ponoči fotografirati v načinu PRO, kar pomeni, da fotografije zajamemo v surovem formatu z želenimi nastavitvami. Tako imamo potem na računalniku veliko prostora za obdelavo surovih fotografij. Za fotografijo pri ribniku z refleksijami sem uporabil sledeče nastavitve: Glavno kamero telefona - goriščnica: 24 mm, zaslonka: f1,4, čas osvetlitve :7x30 s, ISO vrednost: 1000.

Glavna kamera telefona, s katero sem posnel nočne fotografije, se ponaša z goriščno razdaljo 24 mm, prilagodljivo fizično zaslonko, vse od f1,4 do f4, časi osvetlitev dolgi do 30 s, ter maksimalna ISO vrednost 6400. Vse to omogoča, da s kamero telefona tudi ponoči zajamemo veliko svetlobe, tudi v še tako temnih krajih.

Na telefonu za svoj "gušt" uporabljam Lightroom. Konkretno urejanje fotografij pa se zgodi s programi na računalniku.

Kamera je pri Huawei P60 Pro izjemna prav v vseh kategorijah. Tako pri nočnem fotografiranju kot pri dnevnem fotografiranju pokrajine, portretnih fotografijah, makro funkciji. Z neverjetnim možnim približevanjem je primeren tudi za fotografiranje bolj oddaljenih objektov, med drugim tudi lune. S svojo Ultrafast lightning telefoto kamero lahko zajamemo veliko svetlobe tudi v nekoliko temnejših pogojih. Seveda me, kot nočnega fotografa, najbolj prepriča Pro način, kjer fotografije zajemamo po svojih poljubnih nastavitvah in v kar se da surovi obliki, saj tako iz nje kasneje lahko potegnemo le najboljše.

Zanimiv je tudi način fotografiranja Star trails, kjer telefon fotografira, dokler ga sami ne ustavimo. Na zaslonu nam izriše sledi zvezd, katere so po dolžini odvisne od časa osvetlitve.

Prijetno sem presenečen tudi nad Timelapse načinom, kjer telefon iz vseh nastalih posnetkov na koncu ustvari video posnetek.

Iskreno, zelo težko bi določil svoj najljubši letni čas. Obožujem sneg, pravljično idilo, razmere pozimi so včasih zelo težke za preživljanje noči pod zvezdnatim nebom, na nebu se nam lesketa Orion. Medtem ko imamo poleti na nebu vidno jedro Rimske ceste, razmere so bolj ugodne za fotografiranje, dostop do višjih vrhov je bolj dostopen. Vsak ima svoje prednosti in slabosti.

Zaenkrat vem to, da gremo z družino v tem mesecu na počitnice na Majorko. Seveda gre z mano tudi kakšen kos opreme za nočno fotografiranje. V poletnih mesecih imam namen obiskati tudi Dolomite, kjer bom preživel nekaj noči in jih namenil fotografiranju. Vse preostale mesece pa se bom verjetno nahajal kar v Sloveniji ali na dopustu na Hrvaški obali.

VIR: Sidera