Spletno mesto pressnews.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi obiskovalcem strani
Nekdaj redko pozidani Bežigrad se je po prvi svetovni vojni pričel razvijati v predmestje meščanskih vil. Plečnikov predlog je obsegal zidavo okraja za 30.000 do 40.000 prebivalcev v smislu vrtnega mesta. Urbanistična zasnova Svetokriškega okraja je temeljila na novi, geometrizirani krožni mestni shemi, v kateri je Plečnik predvidel novo zasnovo stanovanjskega območja. Vzdolž glavne osi od današnje Dunajske proti cerkvi sv. Križa je zasnoval niz novih javnih stavb: gledališče, mestno hišo, tržnico, več izobraževalnih ustanov, cerkev z župniščem, pokopališče. Stadionu je namenil simbolno mesto ob Dunajski, pri zaključku krožne osi, ki je Bežigrad prek železnice in Tabora povezovala z osjo proti Ljubljanici. Posebno pozornost je posvetil oblikovanju uličnega prostora. Uresničitev njegovih urbanističnih idej je zaradi neustrezne zemljiške politike kmalu postala neizvedljiva. Današnji »Plečnikov« Bežigrad z nikoli dokončanim Baragovim semeniščem, Navjem in po vojni prestavljeno cerkvijo sv. Cirila in Metoda je sestav fragmentov nikoli dokončane vizije. Od skoraj pozabljenega nekdanjega pokopališča pri sv. Krištofu do aktualnega natečaja za prizidke k Baragovem semenišču ponuja Plečnikov Bežigrad premislek o dveh stoletjih urbanih kontinuitet in diskontinuitet, razmerju med zasebnimi in javnim interesom ter priložnost branja na prvi pogled že davno izginulih plasti preteklosti. Zadnja, še nerazrešena in nezaključena plast pa je vprašanje: kako bomo bogate plasti fragmentov dopolnjevali in z njimi trajnostno upravljali v prihodnosti?
Dr. Nika Grabar je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in nadaljevala svoje delo kot mlada raziskovalka na Inštitutu za arhitekturo in prostor. Kot dobitnica Fulbrightove štipendije je od leta 2007 dve leti svoje raziskovanje posvečala področjem arhitekture in politike na Columbia University, na GSAPP v New Yorku pa nadaljevala svojo strokovno pot kot gostujoča raziskovalka. Med leti 2010 in 2012 je sodelovala pri Evropskem kulturnem projektu Nedokončane modernizacije, leta 2012 je pripravila projekt Zgodbe slovenskega parlamenta in arhitekturno raziskavo za slovenski paviljon na umetniškem bienalu v Benetkah. Od leta 2013 je zaposlena na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2014 je vpisana tudi na podiplomski program Primerjalni študij idej in kultur na ZRC SAZU v Ljubljani.
Dr. Miloš Kosec je arhitekt in kritik, kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pisec ter kolumnist. Doktoriral je iz vprašanja pasivnosti in aktivizma v sodobni arhitekturi na kolidžu Birkbeck v Londonu.
