Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pripravljamo strateški načrt za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V skladu s tem smo pri Gospodarski zbornici Slovenije naročili pripravo Analize potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod.
Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pripravljamo strateški načrt za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V skladu s tem smo pri Gospodarski zbornici Slovenije naročili pripravo Analize potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod.
Priprava strateškega načrta temelji na nadgradnji in dekarbonizaciji obstoječih industrij, razvoju novih izdelkov in novih industrij, kjer posebej stavimo na perspektiven in dinamičen ekosistem zagonskih in hitro rastočih podjetij, in pa na večji privlačnosti Slovenije za inovativne aktivnosti globalnih visokotehnoloških podjetij.
Zeleni prehod je izziv na tehnološkem, razvojnem in finančnem področju, na področju kompetenc in še kje. Analiza potencialov industrije je prepoznala tri ključne poti za prehod industrije v EU v industrijo neto ničelnih emisij, in sicer:
- prenovo procesov in nove procese z elektrifikacijo;
- krožno gospodarjenje;
- zajemanje in shranjevanje ogljika.
Poleg tega je analiza pokazala, da je industrija že naredila ogromne korake v smeri zelenega prehoda, prav tako pa to načrtuje tudi za prihodnost. Dvajset energetsko intenzivnih podjetij, s katerimi je bil opravljen poglobljen dialog, je predstavilo investicijske načrte v vrednosti več kot 450 milijonov evrov za prehod v brezogljično delovanje do leta 2030.
Kot kažejo zaključki analize, enotne formule za izvedbo zelenega prehoda ni, niti na ravni panog.
Zeleni prehod se dogaja na ravni vsakega posameznega podjetja, ki ga definira specifično okolje, zgodovinski razvoj kot tudi strategija lastnikov, vsekakor pa je izjemnega pomena tudi gospodarsko okolje. Projekti povečevanja energetske učinkovitosti so postali že stalnica, energetska kriza pa je pospešila izgradnjo sončnih elektrarn ter uporabo odvečne toplote.
Po rezultatih ankete so ozka grla pri razogljičenju predvsem financiranje, okoljevarstvena dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja. Pomemben izziv na poti k brezogljičnosti so tudi še nerazvite tehnologije ter alternativni viri nizkoogljične energije, njihova cena ter omejenost virov.
Pripravljena analiza bo ministrstvu pomagala bolje načrtovati javne razpise, predvsem javni razpis za učinkovito rabo energije in razogljičenje v industriji, ki ga pripravljamo preko Agencije SPIRIT in bo objavljen do poletja.
Analiza potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod je objavljena spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije.
VIR: MGTŠ
