Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropsko računsko sodišče v svojem poročilu ugotavlja, da so rezultati razvoja energije iz OVE na morju v Evropi dvoumni. EU je z ukrepi in finančnimi sredstvi prispevala k razvoju te vrste energije, da bi dosegla svoje podnebne in energetske cilje. Vendar po besedah revizorjev EU svojih ambicij morda ne bo uresničila, saj je treba storiti še veliko več, da bi ta vrsta energije postala socialno-ekonomsko in okoljsko trajnostna.

Energija iz OVE na morju naj bi znatno prispevala k dosegi zelenih ciljev EU. Evropska komisija je leta 2020 sprejela strategijo za podporo trajnostnemu razvoju energije iz OVE na morju ter za izkoriščanje njenega celotnega potenciala. Od leta 2007 je bilo iz proračuna EU za tehnologije, povezane s to vrsto energije, zagotovljene 2,3 milijarde evrov, poleg tega je Evropska investicijska banka zagotovila 14,4 milijarde evrov in naložb v lastniški kapital.

Po mnenju sodišča se zaradi hitre širitve območij za pridobivanje energije iz OVE na morju poraja ekološka dilema - po eni strani je ta vrsta energije ključna za zeleni prehod EU, po drugi pa lahko njen razvoj škoduje morskemu okolju. V strategiji EU se razvoj energije iz OVE na morju sicer poskuša uskladiti z načeli o biotski raznovrstnosti, vendar Evropska komisija ni ocenila morebitnih vplivov te vrste energije na okolje, na primer: preselitev živalskih vrst, spremenjene strukture populacij, razpoložljivost hrane ali selitveni vzorci. Revizorje na splošno skrbi, da bi lahko širitev območij za pridobivanje energije iz OVE na morju v Evropi škodovala morskemu okolju, tako nad kot tudi pod morsko gladino.

Na območjih za izkoriščanje OVE na morju se le redko izvajajo druge dejavnosti. Konflikti z ribiči so namreč večinoma nerešeni, pri oceni posameznih projektov pa pogosto pride do nasprotovanja uporabi te vrste energije. Države EU, ki mejijo na morju, redko načrtujejo skupne projekte in s tem zamudijo priložnost, da bi omejen morski prostor izkoriščale učinkoviteje. Poleg tega socialno-ekonomske posledice razvoja proizvodnje energije iz OVE na morju še niso bile dovolj podrobno preučene.

Revizorji ugotavljajo tudi, da se lahko zaradi tveganj pri dobavi kritičnih surovin upočasni uvajanje energije iz OVE na morju v Evropi. Trenutno te surovine skoraj v celoti dobavlja Kitajska, ki ima eno ključnih vlog pri proizvodnji trajnih magnetov za generatorje vetrnih turbin. Zaradi te odvisnosti EU lahko pride do ozkih grl, zanesljivost oskrbe pa je po mnenju revizorjev zaradi trenutnih geopolitičnih napetosti vprašljiva. Še ena ovira so dolgotrajni nacionalni postopki za izdajo dovoljenj. 

Kljub temu je EU določila ambiciozne ciljne vrednosti, in sicer povečati sedanjo nameščeno zmogljivost v višini samo 16 GW na 61 GW do leta 2030 in 340 GW do leta 2050. Za dosego teh ciljnih vrednosti bodo morale države EU hitro namestiti zelo veliko število naprav za izkoriščanje energije iz OVE na morju, za kar bodo potrebovale obsežen morski prostor in približno 800 milijard evrov naložb, zlasti zasebnih. Vendar revizorji menijo, da bo te ciljne vrednosti morda težko doseči.

VIR: Naš Stik