Mednarodna agencija za obnovljivo energijo in Pobuda za podnebno politiko sta izdali skupno letno poročilo Global Landscape of Renewable Energy Finance 2023, ki analizira naložbene trende po tehnologiji, sektorju, regiji, viru financiranja in finančnem instrumentu.
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Pixabay
Mednarodna agencija za obnovljivo energijo in Pobuda za podnebno politiko sta izdali skupno letno poročilo Global Landscape of Renewable Energy Finance 2023, ki analizira naložbene trende po tehnologiji, sektorju, regiji, viru financiranja in finančnem instrumentu. Analizira tudi vrzeli v financiranju, da bi podprl oblikovanje politike za uporabo obnovljivih virov energije (OVE) v obsegu, potrebnem za pospešitev energetskega prehoda.
Poročilo ugotavlja da so naložbe v OVE v svetu lani dosegle rekordno visoko raven, vendar jih je kljub temu treba močno povečati in bolj pravično porazdeliti, saj prihaja do razlike med naložbami v razvitih državah in državah v razvoju. Zato poziva k znatnemu povečanju finančnih tokov s severa na jug.
Poročilo razkriva, da so svetovne naložbe v tehnologije energetskega prehoda lani – vključno z energetsko učinkovitostjo – dosegle 1,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je nova rekordno vrednost. In sicer to pomeni 19 odstotkov več glede na ravni naložb v letu 2021 in za 50 odstotkov več v primerjavi z letom 2019, ki ga je sicer zaznamovala tudi pandemija. Prav tako ugotavlja, da čeprav so svetovne naložbe v OVE dosegle rekord 0,5 bilijona ameriških dolarjev v letu 2022, to še vedno predstavlja manj kot 40 odstotkov potrebnih letnih naložb med leti 2021 in 2030, če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 °C. Naložbe tudi niso na poti k doseganju ciljev, ki jih določa Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.
Ker so decentralizirane rešitve ključnega pomena za zapolnitev vrzeli za doseganje univerzalnega dostopa do energije za izboljšanje preživetja in blaginje v skladu z Agendo 2030, si je treba prizadevati za povečanje naložb v sektor OVE zunaj energetskega omrežja. Kljub doseganju rekordno visokih letnih naložb, ki so v letu 2021 presegle 0,5 milijarde ameriških dolarjev, naložbe v rešitve za OVE zunaj omrežja še zdaleč niso dosegle 2,3 milijarde ameriških dolarjev, ki so v tem sektorju med letoma 2021 in 2030 potrebne letno.
Poleg tega so se naložbe osredotočile na posebne tehnologije in rabe. Leta 2020 je samo fotovoltaika pritegnila 43 odstotkov vseh naložb v OVE, sledita pa ji vetrna energija na kopnem in na morju s 35-odstotnim oziroma 12-odstotnim deležem. Na podlagi predhodnih podatkov se kaže, da se je ta koncentracija nadaljevala do leta 2022. Da bi kar najbolje podprli energetski prehod, je treba več sredstev nameniti manj zrelim tehnologijam ter poleg električne energije tudi drugim sektorjem, kot so ogrevanje, hlajenje in integracija sistemov.
Poročilo razkriva, da so svetovne naložbe v tehnologije energetskega prehoda lani – vključno z energetsko učinkovitostjo – dosegle 1,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je nova rekordno vrednost. In sicer to pomeni 19 odstotkov več glede na ravni naložb v letu 2021 in za 50 odstotkov več v primerjavi z letom 2019, ki ga je sicer zaznamovala tudi pandemija. Prav tako ugotavlja, da čeprav so svetovne naložbe v OVE dosegle rekord 0,5 bilijona ameriških dolarjev v letu 2022, to še vedno predstavlja manj kot 40 odstotkov potrebnih letnih naložb med leti 2021 in 2030, če želimo globalno segrevanje omejiti na 1,5 °C. Naložbe tudi niso na poti k doseganju ciljev, ki jih določa Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.
Ker so decentralizirane rešitve ključnega pomena za zapolnitev vrzeli za doseganje univerzalnega dostopa do energije za izboljšanje preživetja in blaginje v skladu z Agendo 2030, si je treba prizadevati za povečanje naložb v sektor OVE zunaj energetskega omrežja. Kljub doseganju rekordno visokih letnih naložb, ki so v letu 2021 presegle 0,5 milijarde ameriških dolarjev, naložbe v rešitve za OVE zunaj omrežja še zdaleč niso dosegle 2,3 milijarde ameriških dolarjev, ki so v tem sektorju med letoma 2021 in 2030 potrebne letno.
Poleg tega so se naložbe osredotočile na posebne tehnologije in rabe. Leta 2020 je samo fotovoltaika pritegnila 43 odstotkov vseh naložb v OVE, sledita pa ji vetrna energija na kopnem in na morju s 35-odstotnim oziroma 12-odstotnim deležem. Na podlagi predhodnih podatkov se kaže, da se je ta koncentracija nadaljevala do leta 2022. Da bi kar najbolje podprli energetski prehod, je treba več sredstev nameniti manj zrelim tehnologijam ter poleg električne energije tudi drugim sektorjem, kot so ogrevanje, hlajenje in integracija sistemov.
Če primerjamo financiranje OVE po državah in regijah, poročilo kaže, da so se razlike v zadnjih šestih letih močno povečale. Približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki večinoma prebiva v državah v razvoju, je leta 2020 prejelo le 15 odstotkov sredstev za naložbe. Podsaharska Afrika je na primer prejela manj kot 1,5 odstotka zneska, ki je bil v naložbe vložen po vsem svetu med letoma 2000 in 2020. Leta 2021 so bile naložbe na prebivalca v Evropi 127-krat večje in v Severni Ameriki 179-krat večje kot v podsaharski Afriki.
Poročilo poudarja, kako je treba reformirati posojanje denarja državam v razvoju, ki želijo uvesti OVE, in poudarja, da mora imeti, poleg zmanjševanja naložbenih tveganj, javno financiranje veliko močnejšo vlogo. Ob priznavanju omejenih javnih sredstev, ki so na voljo v državah v razvoju, poročilo poziva k močnejšemu mednarodnemu sodelovanju, vključno z znatnim povečanjem finančnih tokov s severa na jug.
Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C zahteva tudi preusmeritev 0,7 bilijona ameriških dolarjev na leto s fosilnih goriv na tehnologije, povezane z energetskim prehodom. Toda po kratkem upadu leta 2020 zaradi pandemije so naložbe v fosilna goriva znova v porastu. Nekatere velike multinacionalne banke so od sprejetja pariškega sporazuma celo povečale svoje naložbe v fosilna goriva v povprečju za približno 0,75 bilijona ameriških dolarjev na leto.
Poleg tega ima industrija fosilnih goriv še naprej koristi od subvencij, ki so se leta 2021 podvojile v 51 državah. Postopno opuščanje naložb v fosilna goriva je treba spremljati z odpravo subvencij, da se izenačijo konkurenčni pogoji z OVE. Vendar pa mora postopno odpravo subvencij spremljati ustrezna varnostna mreža, da bi zagotovili ustrezen življenjski standard za ranljivo prebivalstvo.
Poročilo poudarja, kako je treba reformirati posojanje denarja državam v razvoju, ki želijo uvesti OVE, in poudarja, da mora imeti, poleg zmanjševanja naložbenih tveganj, javno financiranje veliko močnejšo vlogo. Ob priznavanju omejenih javnih sredstev, ki so na voljo v državah v razvoju, poročilo poziva k močnejšemu mednarodnemu sodelovanju, vključno z znatnim povečanjem finančnih tokov s severa na jug.
Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C zahteva tudi preusmeritev 0,7 bilijona ameriških dolarjev na leto s fosilnih goriv na tehnologije, povezane z energetskim prehodom. Toda po kratkem upadu leta 2020 zaradi pandemije so naložbe v fosilna goriva znova v porastu. Nekatere velike multinacionalne banke so od sprejetja pariškega sporazuma celo povečale svoje naložbe v fosilna goriva v povprečju za približno 0,75 bilijona ameriških dolarjev na leto.
Poleg tega ima industrija fosilnih goriv še naprej koristi od subvencij, ki so se leta 2021 podvojile v 51 državah. Postopno opuščanje naložb v fosilna goriva je treba spremljati z odpravo subvencij, da se izenačijo konkurenčni pogoji z OVE. Vendar pa mora postopno odpravo subvencij spremljati ustrezna varnostna mreža, da bi zagotovili ustrezen življenjski standard za ranljivo prebivalstvo.
VIR: Naš Stik
