Za Navdihni.me smo se pogovarjali z likovnima umetnicama, diplomiranima slikarkama Evo Jero Hanžek in Anamari Hrup, soustanoviteljicami zavetišča za rastline.
Slovar slovenskega jezika zavetišče opisuje kot ustanovo, ki daje zavetje in tudi določeno oskrbo. Torej, iz njune prve naloge, da poskrbijo za zapuščene rastline, se je razvila družbeno in ekološko angažirana platforma.
Kako ste se sploh tega lotili? Ali ste se spogledovali s kakšno idejo iz tujine?
Eva: S projektom sva pričeli zelo organsko in neodvisno od sorodnih iniciativ in projektov po svetu, saj za njih nisva vedeli. Najprej sva vzpostavili Facebook stran, da bi preko socialnega, umetniškega in ekološkega eksperimenta odkrili, kako se bo javnost odzvala na dejstvo, da obstaja zavetišče za rastline.
Anamari: Projekt se je v nasprotju z najinimi pričakovanji ‘prijel’ in tako je umetniški eksperiment postal platforma, ki še vedno prehaja meje med različnimi polji – od umetniških, okoljevarstvenih, hortikulturnih do družbeno socialnih.
Anamari: Projekt se je v nasprotju z najinimi pričakovanji ‘prijel’ in tako je umetniški eksperiment postal platforma, ki še vedno prehaja meje med različnimi polji – od umetniških, okoljevarstvenih, hortikulturnih do družbeno socialnih.
Celotno zgodbo si preberite tukaj: https://navdihni.me/ali-se-pogovarjate-z-rastlinami-brez-tega-ne-gre/
