Ljubljana, 24. julij 2023 - Šele zdaj začenjamo odkrivati, kako izjemne so ptice. 28. julija ob 19.15 bo na programu Viasat Nature premierno na sporedu nova, tridelna dokumentarna serija Ptice, ki na podlagi najnovejših znanstvenih opazovanj prikazuje ta krilata bitja v povsem novi luči – od njihovega razvoja in komunikacije do njihove inteligence ter sposobnosti prilagajanja podnebnim spremembam. Razkrivamo, ali lahko ptice spijo in sanjajo med letenjem ter kako se izognejo trčenju, ko letijo v jatah. 

Kot eno največjih čudes živalskega sveta, kljunači brez postanka preletijo 11.500 km med Aljasko in Novo Zelandijo v samo 8 dneh. Ali spijo, medtem ko mahajo s krili? Vemo, da lahko ptice med jadranjem in kroženjem zadremajo tudi za nekaj sekund, kaj pa, ko aktivno mahajo s krili? Žal so kljunači premajhni, da bi jih znanstveniki preučevali s trenutno razpoložljivimi orodji, zato so, da bi ugotovili, ali spijo medtem, ko plavajo na vodi, opazovali gosi. Za študijo so uporabili kamere za sledenje in sledili gibanju gosi, naprave pa so bile nameščene tako, da je bilo na posnetku razvidno, ali sta bili obe očesi zaprti – kar kaže, da je žival spala – medtem ko je plavala. Z raziskavo so potrdili predpostavko: gosi lahko med aktivnim plavanjem zadremajo, in če je to mogoče, naj bi tudi kljunači lahko spali med mahanjem s perutmi na pol poti med Aljasko in Novo Zelandijo.

Znanstveniki so raziskali tudi, ali ptice tako kot ljudje med spanjem poznajo fazo hitrega premikanja oči (REM) in sanjajo. Najprimernejši za to je bil budimpeški golob, ki ima prozorne veke, tako da so lahko spremljali gibanje zenic, ko je imela žival zaprte oči. Raziskavo so izvajali ponoči z infrardečimi kamerami, opazili pa so nekaj zelo zanimivega. Ne le, da so golobi izkusili REM fazo spanja, ampak so se pri tem njihove zenice zožile, tako kot med dvorjenjem, ko so budni. Zdi se, da to čustveno stanje doživljajo tudi med spanjem. Možgani živali so ponovno aktivirali svojo možgansko mrežo in podoživljali čustveno stanje, ki ga občutijo med dvorjenjem. Zdelo se je, da je golob sanjal oziroma v spominu utrjeval doživetja tistega dne in se iz njih učil.

Določene vrste ptic lahko letijo v jatah po sto ali celo tisoč, a pri tem ne trčijo med seboj. Strokovnjaki so opazili, da se, ko jo plenilec napade, jata neverjetno hitro odzove. Ptice, ki letijo na zunanji strani jate, prve opazijo nevarnost, prve spremenijo smer in o bližajočih se težavah obvestijo druge. Ta informacija med pticami potuje s hitrostjo 40 metrov na sekundo, tako da lahko jata 400 ptic v pol sekunde popolnoma spremeni smer. Trčenju pa se izognejo tako, da druga drugi z zvoki sporočajo vsako spremembo smeri. Seveda za spremembo smeri celotne jate opozorilo enega samega osebka ni dovolj, saj gre lahko za ‚lažni alarm‘, zato jata počaka, da prejme opozorila iz več strani, in če opozorila presežejo kritično mejo, se odzovejo v delčku sekunde. Torej večina ptic, ki leta v jatah, ne le, da ob vsem spremljajočem hrupu, razbere opozorilo, temveč tudi, od kolikšnega števila ptic prihaja.

»Podcenjevali smo ptičjo inteligenco in prav bi bilo, da bi jih imeli za nekakšne pernate opice, ker imajo res neverjetne sposobnosti,« je dejal dr. Auguste Von Bayern z Inštituta za ornitologijo Maxa Plancka o krilatih bitjih, ki so izjemno inteligentna, imajo odlično orientacijo in sposobnosti prilagajanja. Dokumentarna serija Ptice razkriva nove skrivnosti o njih – samo na programu Viasat Nature.

VIR: Grayling