Ljubljana, Maribor, 28. september 2022 – Evropska unija, ki se močno zaveda posledic staranja  prebivalstva, si je zastavila ambiciozen cilj – doseganje 75-odstotne stopnje delovne aktivnosti  moških in žensk v starosti od 20 do 64 let. Temu želimo slediti tudi v Sloveniji, tudi zato sta  Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad  

podprla projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo  

staranje zaposlenih (POLET)«.  

Podatki za Slovenijo in znotraj nje kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija glede delovne aktivnosti  populacije nad 55 let in podatki o nezavidljivem zdravstvenem stanju in posledično visokem  prezentizmu in absentizmu v primerjavi z državami EU niso vzpodbudni. Če temu dodamo še  podatek, da znaša najdaljša povprečna delovna doba za zaposlene 47 let (Norveška), v Sloveniji  pa zgolj 33,4 leta, je jasno, da bo v luči demografskih sprememb in visokih zneskov, ki jih terjajo  pokojnine in zdravstvena oskrba starajočega prebivalstva, treba nekaj spremeniti. Takšno je bilo  izhodišče projekta, ki se po 4 letih zaključuje. Seveda ne gre za enostavne in hitre rešitve, tudi ne  samo zakonodajne spremembe. Gre za dolgoročno zastavljene aktivnosti, ki morajo vključevati  celotno družbo, saj je zmanjševanje delovno sposobnih zaposlenih in hkratno staranje  

prebivalstva velik izziv za nas vse. Hkrati pa gre za pomemben omejitveni dejavnik  

konkurenčnosti podjetij, zato so se Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarska zbornica  Slovenije, Štajerska gospodarska zbornica in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije združili v  projektu »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje  zaposlenih (POLET)«, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in  Republika Slovenija (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Mnoge  aktivnosti, ki jih bodo morala podjetja v prihodnje zaradi aktivnega staranja na delovnem mestu  pospešeno vključevati v svoje poslovne modele, so namreč znane, primere dobrih praks  

najdemo v mnogih državah, v Sloveniji pa jih žal ni prav veliko. Projekt POLET je bil pomemben  korak v smeri iskanja znanj in dobrih praks, predvsem pa vključevanja podjetij v aktivnosti.  Rezultat so številna strokovno-informativna gradiva za delodajalce za različna podjetja in  

organizacije, ki bodo tudi v prihodnje na voljo vsem, ki bodo želeli prispevati k spreminjanju in  oblikovanju nove paradigme zdravih delovnih mest in posledično aktivnemu in zdravemu  

staranju.  

S koncem septembra letos se štiriletni projekt, v katerem je aktivno sodelovalo 121 podjetji iz  kohezijske regije Vzhodna Slovenija in je bil namenjen ozaveščanju delodajalcev o pomenu  aktivnega in zdravega staranja na delovnem mestu, zaključuje. V projektu je bil razvit celovit poslovni model ukrepov, ki delodajalcem pomaga pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji  ukrepov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in za zmanjševanje odsotnosti z dela. Z  aktivnostmi, ki temu sledijo, se odpravlja starostna diskriminacija, oblikujejo se delovna mesta  po meri zaposlenih ter organizacija delovnega časa po meri starejših, krepi se promocija zdravja  in zdravstvena preventiva, načrtujejo se sekundarne kariere, razmišlja se o pozitivnih posledicah  starostne raznolikosti zaposlenih in pomenu medgeneracijskega mentorstva ter še o mnogočem,  kar bodo morala podjetja pospešeno vključevati v svoje poslovne modele. Implementacija  modela je v vključena podjetja prinesla številne koristi in pozitivne učinke, še posebej če  upoštevamo kratek čas implementacije modela v podjetja (20 mesecev) in dejstvo, da se številna  podjetja pred vstopom v projekt niso aktivno ukvarjala s področjem aktivnega in zdravega  staranja svojih zaposlenih, hkrati pa smo bili priča velikemu omejitvenemu dejavniku –  epidemiji covida-19.  

Vsak zaključek je začetek novega. Zaradi demografskih trendov in sprememb je potreba po  projektih, ki celostno naslavljajo področje aktivnega in zdravega staranja ter odsotnosti z dela,  izjemno pomembna. Delodajalce je namreč pomembno še naprej osveščati o tem, da področje  aktivnega in zdravega staranja ter odsotnosti z dela ni zgolj »težava«, ki jo je potrebno odpraviti,  temveč da preventivna skrb za zdravje na delovnem mestu predstavlja priložnost za izboljšanje  delovnih pogojev, hkrati pa tudi počutja in odnosov v okolju ter s tem zavzetosti in učinkovitosti  zaposlenih. Zelo pomembno je informirati zaposlene o pomenu zdravja ter jih motivirati, da  prevzamejo skrb za lastno zdravje. Delo je torej treba nadaljevati, ne samo v podjetjih, ki so  imela pozitivno izkušnjo v projektu POLET, tudi v vseh ostalih. »Odgovornost za ohranjanje  vitalnosti in delazmožnosti sicer nosi v prvi vrsti posameznik, ki lahko svoj življenjski slog  prilagodi s skrbjo za telesno in duševno zdravje. Delodajalec pa lahko pri tem pomaga z  ustreznimi ukrepi in pogoji, ki aktivno in zdravo staranje omogočajo in podpirajo. Vključevanje  managementa starosti bo namreč tudi v prihodnje (p)ostalo stalnica tako kadrovske in  organizacijske politike delovnih organizacij kot tudi programov promocije zdravja,« je ob  zaključevanju projekta izpostavil Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev  Slovenije, vodilnega konzorcijskega partnerja projekta, v katerem so sodelovali še Štajerska  gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica  Slovenije.  

V okviru projekta POLET so bila izdelana številna strokovno-informativna gradiva za delodajalce  za različna podjetja in organizacije. Strokovno-informativna gradiva so v obliki člankov, zloženk,  različnih brošur ter drugih aplikacij, ki so lahko v pomoč vsem, ki želijo naslavljati izzive na  področju aktivnega in zdravega staranja ter zmanjševanja odsotnosti z dela. Dostopna so na  spletni strani www.projekt-polet.si in www.zalet.si.  

Dodatne informacije:  

PR: Dialog