Sodišče Evropske unije je s prelomno sodbo SEU C-405/21 v zadevi VS00047477 razgalilo  kršitve prava EU in slovenskega prava v sodbah Vrhovnega sodišča RS in nekaterih višjih sodišč, ki so sodila v korist bank z obrazložitvijo, da tožniki niso uspeli dokazali slabe vere banke. 

Slovenski zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) za ugotovitev ničnosti pogodbenega pogoja ne zahteva kumulativne izpolnitve vseh štirih pogojev iz 24. člena (ti so: znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah, izpolnitev pogodbe je neutemeljeno v škodo potrošnika, izpolnitev pogodbe je znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval in pogodbeni pogoji so v nasprotju z načelom poštenja in vestnosti), ampak  predvideva, da je pogodben pogoj ničen že, če je izpolnjen le eden od pogojev. Člen ni bil prevzet iz EU Direktive 93/13 in je od nje restriktivnejši, kar Direktiva tudi izrecno dovoljuje. 

Sodba razkriva nevzdržno stanje na  Vrhovnem sodišču RS, ki je v svoji dosedanji praksi vztrajno kršilo pravo EU in slovensko zakonodajo. Vrhovno sodišče je, za razliko od nižjih sodišč, v primerih nejasnosti dolžno postaviti predhodno vprašanje na Sodišče EU.

Naše Vrhovno sodišče kljub spornosti, množičnosti in teži primerov tega ni nikoli storilo in bi moralo odgovoriti zakaj je opustilo dolžno ravnanje in kako je mogoče, da ni znalo ali hotelo pravilno razlagati EU direktive in naše lastne zakonodaje.

Posebno sporne so sodbe vrhovnega sodnika, ki je zaradi osebnih in političnih povezav z bivšim predsednikom uprave ene od toženih bank, večkrat sodil očitno pristransko v korist bank. Združenje Frank je republiko Slovenijo zaradi teh kršitev februarja 2020 in novembra 2021 prijavilo Evropski komisiji.

V Združenju Frank in Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjamo na naraščajočo stisko kreditojemalcev. Simulirani izračuni z veliko verjetnostjo napovedujejo, da se bomo kreditojemalci v CHF zaradi nadaljevanja rasti tečaja CHF in naraščajočih obrestnih mer, ki bodo imele za posledico povišanje anuitet in skupnega dolga, že v januarju leta 2023 znašli v nerešljivi socialni stiski.

Kreditojemalci so imeli do sedaj “srečo”, da je bila referenčna obrestna mera negativna, zato rast tečaja CHF ni v polni meri negativno učinkovala na obveznosti do bank.

To se sedaj spreminja: samo v devetih mesecih od sprejetja zakona do danes so se obroki glede na prvi obrok povečali še za dodatnih 10-12 %. S pričakovano spremembo referenčne obrestne mere bodo kreditojemalci januarja 2023 od bank prejeli nove izračune, kjer bodo obroki višji že vsaj za 29-45 % (odvisno od ročnosti kredita). Če se bo trenutni trend rasti SARON in tečaja CHF nadaljeval, lahko po juliju 2023 pričakujemo obroke, ki bodo višji za 40-52 %. Napovedan dvig referenčne mere na raven ob najetju kredita pa bo povzročil dvig obroka za 72 %,  učinek rasti tečaja CHF (prav tako +72% !) pa bo neublažen in v celoti deloval v škodo kreditojemalcem in premo sorazmerno povečal dohodke bank, ki niso izpostavljene tečajnemu tveganju.

Tega kreditojemalci ne bodo zmogli. Do sedaj so rast obrokov najbolj občutili kreditojemalci s krediti krajše ročnosti, trenutni razvoj dogodkov pa bo povzročil največje povišanje obrokov pri kreditih z najdaljšo ročnostjo.  Če se uresničijo napovedi nekaterih analitikov, bi v decembru lahko pričakovali nov dvig obrestnih mer v Švici (dodatnih 0,75%), kar bi SARON in posledično referenčno obrestno mero potisnilo na vrednosti, ki smo jih v naših izračunih upoštevali za julij 2023, kar pomeni še bolj drastično zvišanje anuitet že v januarju oz. najkasneje marca. 

Rast tečaja je tako velika, da je pri večini kreditov z ročnostjo 30 let danes glavnica višja kot je bil znesek, ki ga je kreditojemalec prejel od banke ob najetju kredita. Če bi torej želel poplačati kredit v CHF danes, bi moral vrniti več kot je prejel in to kljub dejstvu, da je kredit 15 let redno odplačeval.

Izjava ZPS
»Stiska potrošnikov, imetnikov posojil v CHF je vedno večja, saj je zaostrovanje denarne politike ECB prineslo višje obrestne mere, inflacija se vzpenja na najvišje vrednosti v zadnjih desetletjih, ob tem pa so kreditojemalci kreditov v CHF dodatno soočeni še s krepitvijo švicarskega franka, kar jih neizogibno potiska še globlje v dolžniško in socialno stisko. Potreba po takojšnji intervenciji sodišča in odločitvi o zakonu je zato nujna,« poudarjajo na ZPS in hkrati opozarjajo na nezavidljivi položaj tudi drugih imetnikov kreditov, katerim so vedno višje obrestne mere in hkraten dvig inflacije ter življenjskih stroškov porušila finančno strukturo, ki jim je omogočala najem kredita in odplačevanje kredita. Več o stališču ZPS preberite na spletni strani na www.zps.si

Navajamo konkreten primer: 

Datum koriščenja: 19.08.2008

Število obrokov: 360

Višina kredita v CHF: 232.226,80

Pribitek: 2,00

Tečaj ob izplačilu: 1,6109

Kreditno izplačilo v EUR: 144.159,66

Do danes odplačano v EUR: 123.117,09

Glavnica v EUR na dan tega izračuna: 146.448,97

Prvi obrok v EUR: 762,00
Obrok februar 2023: 778,00

Obrok oktober 2023: 862,00

Simulacija obroka januar 2023: 971,00

Simulacija obroka julij 2023: 1085,00 

*simulacija upošteva nadaljevanje zmerne rasti SARON, kot smo ji priča zadnjih 6 mesecev in nadaljevanje rasti tečaja CHF, kot je realizirana v zadnjem letu. (za januar je upoštevana rast referenčne mere na +0,73% in tečaj 0,92€, za julij pa referenčna mera 1,4% in tečaj 0,89€)

 

 

Rast obrestnih mer v kombinaciji z rastjo tečaja (graf) povzroča neobvladljivo rast obrokov.

Na prihajajoče težave kreditojemalcev smo Ministrstvo za finance začeli opozarjati že julija. Konec avgusta smo pozvali še Vlado RS in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na odgovore še čakamo, časa pa zmanjkuje. 

Obstaja bojazen, da bo za mnoge odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s presojo ustavnosti ZOPVTKK prišla prepozno. Zato pozivamo Ustavno sodišče, da čim prej razsodi o ustavnosti zakona, za katerega lahko danes rečemo, da bo bankam prihrani preko 700 mio €.

Gibanje tečaja EUR proti CHF v zadnjem letu.

Gibanje tečaja EUR proti CHF od začetka leta 2008

 

PR: Združenje Frank