Govorke in govorci so s svojimi osebnimi izkušnjami izpostavili realnost strukturne neenakosti, ki omogoča seksizem in pomembno omejuje doseganje enakosti spolov. Dodatno je sovražni govor pomemben dejavnik pri odločanju žensk o njihovem odhodu iz npr. politike in javnega življenja nasploh. Še vedno so zasidrana prepričanja o tem, da ženske niso dovolj kvalificirane za posebne naloge, kot je delo na vodstvenih položajih, v organih odločanja, v politiki. Pri tem so izpostavljene življenjske okoliščine žensk kot npr. ali je ženska poročena, ima otroke, je premlada, prestara. Kako izgleda, je pomembnejše od tega kar govori, kar zna in je dokazala, da zmore.
Vzorci uporabe jezika še vedno kažejo na prikrit seksizem. Generična raba moške slovnične oblike, ki se uporablja za splošno naslavljanje žensk in moških, pripomore k nevidnosti žensk. V jeziku se lahko zrcalijo družbene predstave o ženskosti in moškosti, ki pogoste slonijo na stereotipih in predsodkih. Kažejo se razlike v nagovarjanju, ko ženske poimenujemo kar z imenom (npr. gospa Simona), za razliko od moških, ki jih nagovorimo formalno (gospod Janez Novak). Pogosto slišimo oz. preberemo ženske priimke v pridevniški obliki (npr. Novakova), ki nas spominjajo na žensko odvisnost od moškega in implicirajo lastnino.

Ja, seksizem je vseprisoten in velikokrat ponotranjen. Če zapremo oči, koga si predstavljamo, če vam govorim o osebi, ki pilotira letalo ali osebi, ki zdravi ljudi ali osebi, ki oskrbuje starejše.
Pomembno je, da na seksizem opozarjamo. Vsak dan. Ne smemo biti tiho, ko ga zaznamo. Spomnimo se na to, ko bomo spet slišali šalo o blondinki…

Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, čestitamo vsem ženskam, ki se na svoj način borijo za dosego svojih ciljev. In hkrati želimo, da bi že danes živeli v svetu brez predsodkov, stereotipov, diskriminacije, seksizma, sovražnega govora. Svetu, ki je raznolik, pravičen in vključujoč. Svetu, kjer se ceni in spoštuje drugačnost.

VIR: Mestna občina Ljubljana