Povprečno sedem prebivalcev EU-27 od desetih (starih 16 ali več let) je v letu 2020 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež takih prebivalcev je bil najvišji na Irskem (83,0 %) in Grčiji (78,6 %) ter na Nizozemskem (77,9 %), najnižji pa v Litvi (44,3 %) in drugi najnižji v Latviji (49,7 %). V Sloveniji je bilo takih prebivalcev 67,2 %, kar je bil nekoliko nižji odstotek od povprečja v celotni EU (69,5 %), po drugi strani pa višji kot v letu 2019 (68,6 %).

53 % oseb, starih 16 ali več let je menilo, da koronavirusna kriza v 2021 ni imela nobenega vpliva na njihovo duševno zdravje. 43 % oseb je izrazilo, da je nanje vplivala negativno, 4 % oseb pa, da je imela pozitiven vpliv na njihovo duševno zdravje. Ženske so bile po večini tiste, ki so menile, da je to negativno vplivalo na njihovo duševno zdravje, največ oseb pa je takšno negativno oceno vpliva podalo v starosti 16-24 let.

V letu 2020 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 23 koledarskih dni, moški pa približno 8 dni manj. Največ moških je bilo tedaj na bolniškem dopustu zaradi poškodb (3 koledarske dni), največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (4 koledarske dni). Najdlje so bile tako ženske kot moški na bolniškem dopustu v Pomurski in Koroški regiji, najmanj pa v Osrednjeslovenski regiji.

Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve je v 2019 znašala okoli 481 mio EUR, pri čemer smo v tem letu porabili v obliki doplačil oz. samoplačništva največ denarja za zdravila in medicinske pripomočke (54 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (38 %), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 9 % vseh sredstev neposredno iz žepa.

V Sloveniji so neposredni izdatki gospodinjstev za zdravstvo (samoplačništvo in doplačila) v celotni strukturi tekočih izdatkov za zdravstvo sorazmerno nizki (v 2019 11,7 % ), celo med najnižjimi v primerjavi z drugimi EU državami, saj se večina zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov pokriva iz obveznega in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Po drugi strani pa imamo nadpovprečen delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj (v 2019 14 %). Zato je pomembno, da zaradi razlik v modelih in financiranju zdravstvenega varstva med EU državami, pogledamo v skupnih izdatkih za zdravstvo delež vseh zasebnih izdatkov; ta je v Sloveniji znašal v 2019 27 %, medtem ko so največji delež. t.j. med 39 - 44 % zabeležili v Cipru, Grčiji, Bolgariji, Latviji in na Portugalskem.

Zaradi staranja prebivalstva se število ljudi, ki pri opravljanju dnevnih življenjskih aktivnosti potrebujejo pomoč druge osebe, povečuje, hkrati s tem pa naraščajo tudi potrebe po dolgotrajni oskrbi. Na koncu leta 2019 je bilo prvič v okviru formalne oskrbe, da je bilo največ oseb iz te skupine prebivalstva deležnih storitev dolgotrajne nege na domu, in sicer 33,4 %; največ oseb izmed teh je prejemalo patronažno varstvo oz. nego. Nekoliko manj je bilo tistih, ki so bili storitev dolgotrajne oskrbe deležnih v institucijah, 33,2 %; največ v domovih za starejše. Tistih, ki so v okviru dolgotrajne oskrbe prejemali le denarne dodatke za poravnavanje različnih storitev, je bilo 32,5 %.

PR: SURS