Ljubljana, 21. april 2022 – »Vzpostavitev projektnih, prodajnih in nabavnih konzorcijev slovenskih podjetij na tujih trgih, uvedba predstavništev slovenskega gospodarstva na novih trgih, spodbujanje izvoznih investicij/poslov preko posojil in garancij, dokončna umestitev v prostor, projektiranje in izgradnja 3. razvojne osi, poenostavitev in hitrejše pridobivanje potrebnih dovoljenj za gradnjo, nujna podpora usmeritvi v posodabljanje plačnih modelov z namenom vzpostavljanja ustreznih razmerij znotraj plačnih razredov v podjetjih in v dejavnosti, je zgolj nekaj ključnih ukrepov na področju povezljivosti, s katerimi bo Slovenija dosegla razvojni preboj,« meni generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. Pričakuje, da bodo politične stranke prihodnje koalicije navedene ukrepe uvrstile tudi v koalicijsko pogodbo. »Brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva namreč ne moremo dosegati vzdržne gospodarske rasti, razvoja in posledično krepitve blaginje državljank in državljanov,« je jasen Cantarutti.

Povezljivost stavi na skupno vizijo treh oblik povezanosti, je zapisano v strateškem dokumentu Horizonti prihodnosti: soodvisnosti akterjev v delovnem procesu, predvsem socialnega dialoga, mednarodne vpetosti slovenskega gospodarstva in teritorialne povezanosti s sodobno prometno mrežo, vključno z e-mobilnostjo in digitalno podprtostjo.

Slovenija je zaradi svoje geostrateške lege in svoje velikosti (20 tisoč km2) tradicionalno transportno-logistična država in dosega pri transportu visok pozitiven presežek s tujino (1,1 mrd EUR). V lanskem letu je slovenska logistična veriga od tujcev prejela 2,7 mrd EUR prejemkov, tujim logističnim podjetjem pa so slovenska plačala 1,5 mrd EUR. Infrastruktura in povezanost do ključnih zalednih trgov sta tako izjemno pomembna. Njihov pomen se še povečuje, ker je vojna v Ukrajini povzročila pomembne spremembe pri poteh in dobavah energentov. Pričakovati je, da bodo opazne tudi strukturne spremembe v oskrbovalnih verigah. Dodatno se prevozniška panoga v letošnjem letu sooča z velikimi spremembami zaradi implementacije mobilnostnega svežnja na evropski ravni, ki prinaša veliko sprememb pri voznem osebju. Med drugim večina evropskih držav ugotavlja, da bo za implementacijo posameznih določb zakonodaje potrebno zagotoviti večje število parkirišč za tovorna vozila.

Gospodarska zbornica Slovenije v strateškem dokumentu Horizonti prihodnosti na področju povezljivosti posebno prioriteto postavlja hitrejšemu umeščanju objektov v prostor, kar bo pri izgradnji parkirišč ter ostale infrastrukture v naslednjih letih ključno za nadaljnji razvoj Slovenije.

 
Hiter razvoj transportne panoge v zadnjih letih se zaradi pomanjkanja kadra upočasnjuje, podobno velja tudi v ostalih panogah, ki poročajo o manku poklicnega kadra ter posledično pritiskih na zvišanje plač. »Ključno bo doseči socialni dialog, ki bo po eni strani uravnotežil pritisk na rast plač ter na drugi strani spodbudil interes za poklice, v katerih že nekaj let primanjkuje kadra,« izpostavlja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti in dodaja, da je treba ustvariti motivacijsko okolje za zaposlene, omogočiti ustrezno plačilo za delo za vse zaposlene in uvesti prava razmerja med deli različnih zahtevnosti ter ustrezno distribucijo le-teh med profitnim in neprofitnim sektorjem. Tudi ti ukrepi so navedeni v Horizontih prihodnosti.

Zaradi relativne majhnosti in visokega obsega izvoza in uvoza je Slovenija tesno vpeta v svetovno gospodarstvo. Slovenska podjetja več kot 43 odstotkov svojih prihodkov ustvarjajo na tujih trgih, v prometu in skladiščenju je ta delež 47-odstoten. Ta osredotočenost in odvisnost od globalnega trga zahteva oblikovanje čim bolj prijaznega domačega poslovnega okolja, hkrati pa stimulativne  podporne mehanizme za internacionalizacijo.

Za neposredno konkretno pomoč slovenskim podjetjem na ciljnih trgih Cantarutti izpostavlja predvsem pomen ekonomskih predstavništev, ki so še vedno ujeta v diplomatske okvire in protokole, ki jim otežujejo osnovno poslanstvo – operativno pomoč za preboj slovenskih podjetij na ciljne trge, še posebej upoštevaje visoko pojavnost MSP. Težavo bi lahko rešili z bolj fleksibilnim odločanjem glede lokacij in izborom ter napotovanjem osebja.

Slovenske neposredne naložbe v tujini so konec leta 2020 znašale 7 mrd EUR, kar predstavlja 15 % BDP. Ta delež je relativno nizek in odraža premajhno ambicioznost slovenskih podjetij pri internacionalizaciji poslovanja. Pomembne tržne deleže lahko družbe dosegajo le z neposredno prisotnostjo na tujih trgih.

»Pomembno je oblikovanje konzorcijev ali skupin podjetij, predvsem pa vstopnih točk za podjetja, ki jih zanimajo tehnološki preboji na tuje trge in partnerstva za razvoj s tujimi subjekti. To je skladno z nišno naravnanostjo slovenskih prebojnih podjetij, ki jo kaže spodbujati. Ne pozabimo na digitalizacijo nastopa na tujih trgih, ki naj učinkovito dopolnjuje tradicionalne prodajne poti, in pa tudi dosledno uporabo že razvite blagovne znamke I FEEL SLOVENIA, ki naj se uporabi tudi pri izvajanju povsem operativnih aktivnosti na podjetniški ravni pri nagovarjanju tujih trgov,« med ukrepi še našteje Cantarutti. Ob tem pa pojasni, da sicer Program spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2021 - 2026 vsebuje večino ukrepov, ki jih izpostavlja gospodarstvo, vendar pa je težava predvsem v učinkoviti uskladitvi vseh deležnikov, vključno z razmerjem med javnim in zasebnim ekosistemom, ki naj se dopolnjujeta pri doseganju dolgoročni in trajnostnih ciljev na področju internacionalizacije.

***

Osrednja tema 16. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je potekal 23. marca 2022 na Brdu pri Kranju, so bili Horizonti prihodnosti, ki so Strateški načrt razvojnega preboja Slovenije. Zajemajo štiri ključna področja: Zeleni prehod in digitalizacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema.

PR: GZS