Generalna skupščina Združenih narodov je maja letos razglasila 26. november za svetovni dan trajnostnega prometa. Trajnostni promet, potniški ali tovorni, je prijazen do okolja in ljudi ter hkrati ekonomsko vzdržen. Poglejmo, kaj razkrivajo izbrani podatki in kazalniki o transportu v Sloveniji.

V letu 2022 so avtobusi v javnem linijskem prevozu prepeljali 61,6 milijona potnikov, od tega 61 % mestni avtobusi ter 39 % medkrajevni. Od leta 2010 se je število potnikov v medkrajevnem prevozu zmanjšalo za 15 %, v mestnem pa za petino.

V železniškem prevozu je bilo lani uporabljenih 376 železniških vlečnih vozil, to je lokomotiv in motornih vagonov skupaj. Od leta 2001 se je število vlečnih vozil povečalo za 28 ali za 8 %; lokomotiv je bilo za 15 % manj, motornih vagonov pa za 34 % več. Najbolj je upadlo število dizelskih lokomotiv (za 21 %), najbolj pa se je povečalo število električnih motornih vagonov (za 71 % ali za 55 vozil).

Lani je bilo v 432 vagonih železniških potniških vozil skoraj 25.500 sedežev. Od leta 2001 se je število potniških vagonov zmanjšalo za 7 % in število sedežev za desetino ali za okoli 2.800.

V letu 2022 je bilo v železniškem prevozu (notranjem, mednarodnem in tranzitu) prepeljanih skupno 14,9 milijona potnikov, od tega 91 % v notranjem prevozu. Število prepeljanih potnikov se je od leta 2008 zmanjšalo za 11 %, pri čemer je v notranjem prevozu upadlo za 14 %.

Na letni ravni je bilo v železniškem prevozu opravljenih okoli 835 milijonov potniških kilometrov. Število potniških kilometrov je ostalo na enaki ravni kot leta 2008, v notranjem prevozu pa se je zmanjšalo za 14 %.

V železniškem tovornem prevozu je bilo lani v uporabi 2.336 tovornih vagonov: 47 % je bilo odprtih vagonov, 28 % zaprtih vagonov in 21 % vagonov za prevoz kontejnerjev, 4 % pa so predstavljale druge vrste vagonov. Od leta 2001 se je skupno število tovornih vagonov zmanjšalo za več kot 3.600 ali za 61 %.

V železniškem prevozu je bilo lani prepeljanega 20,5 milijona ton blaga, od tega v notranjem prevozu 2,9 milijona ton, v mednarodnem brez tranzita 12,8 milijona ton in v tranzitu 4,8 milijona ton. Od leta 2001 se je količina blaga, prepeljanega z vlaki, povečala za več kot polovico (51 %), pri čemer smo v notranjem prevozu zaznali upad za 3 %.

Z vlaki je bilo lani opravljenih 4,9 milijarde tonskih kilometrov ali za 89 % več kot leta 2001.

Premikanje blaga (v isti nakladalni enoti ali istem vozilu) z zaporednimi načini prevoza, ne da bi se pri menjavi načina prevoza neposredno pretovarjalo, imenujemo intermodalni transport. Ocenjujejo ga kot trajnostno vzdržnega.

Lani je glavni železniški operater naložil skoraj 271.000 intermodalnih transportnih enot (ITE), od tega 89 % kontejnerjev in zamenljivih zabojnikov.

Število prepeljanih intermodalnih enot se je od leta 2004 povečalo za 134 %, v notranjem prevozu kar za 178 %.

Lani je delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu znašal 26,8 % tonskih kilometrov (tkm). To pomeni, da so cestna tovorna vozila lani opravila 73,2 % tonskih kilometrov. Od leta 2001 se je delež železniškega blagovnega prevoza zmanjšal za 2,4 odstotne točke.

· Povprečna razdalja poti, ki sta jo opravila pešec ali tekač, se je povečala na več kot 2 km. Upoštevana sta tudi prostočasna hoja in tek.

· Število potniških kilometrov, opravljenih s hojo ali tekom, se je zmanjšalo za 11 %.

· Pot s kolesom je v povprečju trajala skoraj 25 minut, v štirih letih se je podaljšala za skoraj

· 3 minute.

· Povprečna razdalja na posamezni poti s kolesom se je povečala za 1,6 km, na skoraj 6 km.

· Število potniških kilometrov, opravljenih s kolesom, se je povečalo za 40 %, na delovni

· dan celo za 45 %.

· Povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 na 1,49 potnika.

· Med uporabniki sopotništva se je pogostost uporabe tega zmanjšala za 16 %.

· Med prebivalci, ki na poti v šolo niso uporabili javnega prevoza, jih je 38 % kot razlog za svojo odločitev navedlo, da bi za takšno pot porabili preveč časa.

· Med prebivalci, ki za pot na delo niso uporabili javnega prevoza, jih je 36 % kot razlog za svojo odločitev navedlo, da javni prevoz v času njihovega odhoda oz. vrnitve ni bil na voljo.

VIR: SURS