Avtor:

V Slovenskem združenju za energetiko so med 4. in 6. junijem organizirali jubilejno 25. mednarodno konferenco z naslovom Energetska učinkovitost ter trajnostna, zanesljiva in dostopna oskrba z energijo. V okviru konference so pripravili 37 predavanj s področij daljinskega ogrevanja in hlajenja ter obnovljivih virov energije; ogrevanja, hlajenja, klimatizacije in prezračevanja v stavbah; oskrbe s plinom in električno energijo; toplotnih črpalk in hladilnih sistemov; ter energetske učinkovitosti komponent in sistemov.

Predsednik združenja, prof. dr. Alojz Poredoš, je ob jubilejni konferenci izpostavil trajne sledi, ki jih je združenje pustilo v slovenski energetiki in izpostavil razvojne pobude, kot je prvi delujoči sistem daljinskega hlajenja v Sloveniji, ki za svoje delovanje izrablja odvečno toploto. Prav izrabo odvečne energije pa prepoznava kot eno od priložnosti pri doseganju zelenega prehoda.

Plenarna predavanja so namenili sodobnim izzivom zelenega prehoda. Prof. dr. Tomaž Katrašnik, vodja laboratorija za motorje z notranjim izgorevanjem na Fakulteti za strojništvo ljubljanske univerze, se je zato v svojem predavanju usmeril predvsem na problematiko zagotavljanja virov prihodnosti. Poudaril je pomen zelenega prehoda in trajnostne mobilnosti ter okolja brez toksinov, predvsem z vidika energetike in transporta, ki sta dva največja onesnaževalca. Izpostavil je, da bo morala trenutna evropska proizvodnja elektrike pospešiti svoje zmogljivosti, da bo lahko dosegala potrebe na področju elektrifikacije prometa. Kljub temu, da obstajajo tudi tehnologije vodika in sintetičnih goriv, je Evropa zaradi trenutno večjega izkoristka na področju elektrike namreč osredotočena predvsem na električno mobilnost iz obnovljivih virov.

Zadoščanje energetskim potrebam prihodnosti na zanesljiv, predvidljiv in stabilen način je možno s širitvijo jedrskih zmogljivosti, je prepričan dr. Tomaž Žagar, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije. Energijske potrebe namreč nedvomno močno naraščajo, zato v društvu rešitev vidijo v kombinaciji obnovljivih in jedrskih virov. Poudaril je, da je za tiste države, ki jedrske energije nimajo, cena električne energije dražja, saj so ostali viri bolj potratni tako prostorsko kot materialno.

Ob načrtih za opuščanje fosilnih virov in doseganje podnebnih ciljev več evropskih držav gradi nove jedrske zmogljivosti, od manjših modularnih reaktorjev do velikih enot. Razvoj na področju jedrskih tehnologij se danes poleg velikih enot zmogljivosti od tristo do tisoč megavatov širi tudi na področje malih modularnih reaktorjev zmogljivosti dvajset do tristo megavatov, ter celo na področje mikro reaktorjev zmogljivosti od enega do dvajset megavatov.

Prihodnost jedrske energije vidi v optimizaciji, prilagodljivosti in podaljševanju življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn, gradnji novih velikih enot zmogljivosti nad 1000 megavati energije, razvoju in postavitvi malih modularnih enot ter razvoju prilagodljivih in hibridnih jedrskih enot za kogeneracijo toplote, vodika in sintetičnega metana.

Zeleni prehod in energetsko učinkovitost spodbuja Evropska investicijska banka (EIB) – tudi v Sloveniji. Vodja predstavništva EIB v Sloveniji, dr. Simon Savšek, je predstavil zeleno financiranje banke ter možnosti financiranja, ki jih imajo gospodarske družbe, lokalne skupnosti in tudi zasebniki pri pridobivanju sredstev. Financiranje EIB zajema vlaganje lastniškega in dolžniškega kapitala v velike projekte, kot je denimo karavanški predor, pa tudi kreditiranje projektov preko regionalnih posrednikov, kot so SIB banka, EKO sklad in Ribniški sklad. Na področju energetike se osredotočajo na financiranje energetske učinkovitosti v skladu z novo energetsko politiko, ki se osredotoča na razogljičenje, učinkovitost, inovacij in vključujočo infrastrukturo, nič več pa ne vključujejo financiranja projektov fosilnih goriv.

VIR: Naš Stik