Letošnji mednarodni dan gozdov bo potekal pod naslovom "Gozdovi in inovacije". Tudi 15. cilj trajnostnega razvoja (Življenje na kopnem) s kazalniki, kot sta delež gozdne površine v skupni površini in indeks ptic, spremlja in opozarja na stanje biotske raznovrstnosti in gozdnih ekosistemov ter na njihove spremembe. Ob tej priložnosti smo pripravili nekaj zanimivih mednarodnih podatkov o gozdovih in gozdarstvu.
Letošnji mednarodni dan gozdov bo potekal pod naslovom "Gozdovi in inovacije". Tudi 15. cilj trajnostnega razvoja (Življenje na kopnem) s kazalniki, kot sta delež gozdne površine v skupni površini in indeks ptic, spremlja in opozarja na stanje biotske raznovrstnosti in gozdnih ekosistemov ter na njihove spremembe. Ob tej priložnosti smo pripravili nekaj zanimivih mednarodnih podatkov o gozdovih in gozdarstvu.
Površina gozdov v EU narašča
Gozdovi so v 2021 pokrivali 39 % površine EU (okrog 160 milijonov ha) - približno 8 milijonov ha ali 5 % več kot v 2000. Največji delež državnega (kopenskega) ozemlja je bil z gozdom porasel na Finskem (66 %), sledile so Švedska (63 %), Slovenija (58 %), Estonija (54 %) in Latvija (53 %). V Sloveniji so gozdovi obsegali okrog 1 milijon ha, najobsežnejši pa so bili na Švedskem (28 milijonov ha), sledili sta Finska (22 milijonov ha) in Španija (19 milijonov ha).
Indeks gozdnih ptic v EU se zvišuje
Indeks ptic prikazuje spremembe pri številčnosti in raznolikosti vrst ptic glede na spremembe stanja habitatov, v katerih živijo. Degradacija gozdnih, travniških in kmetijskih habitatov vpliva na upadanje števila vrst ter populacij ptic. Indeks vseh običajnih vrst ptic v EU je v 2021 znašal 88,4 in se od 2012 znižuje, medtem ko je indeks gozdnih vrst ptic v EU znašal 100,1 in se od 2012 zvišuje.
Lesne zaloge v EU se povečujejo
V 2021 so v EU zaloge lesa v gozdovih znašale okrog 29 milijard m3. Od leta 2000 so se povečale zaradi pogozdovanja in naravne obnove gozdov. V Sloveniji je ta količina obsegala okrog 360 milijonov m3 ali približno 1 % vseh lesnih zalog EU. Največji delež teh zalog je bil značilen za Nemčijo (13 %), Švedsko (13 %) in Francijo (12 %).
Delež poseka v neto prirastku v Sloveniji niha
V 2021 je bilo v EU približno 65 % neto letnega prirastka lesa v gozdovih posekanega. Ta delež se je v Sloveniji v obdobju 2012-2022 gibal med 50 % in 79 %, v letu 2021 pa je znašal 54 %. 90 % neto prirastka je presegel na Češkem (ocenjen 104 %) in v Nemčiji (99 %).
Zaposlenost v gozdarstvu se v EU znižuje
V gozdarski dejavnosti je bilo v EU v 2021 zaposlenih približno 473.100 oseb oz. za 16 % manj kot v letu 2000. V Sloveniji je ta dejavnost zaposlovala okrog 7.000 oseb oz. za 19 % več kot v 2000. Najobsežnejšo delovno silo v gozdarstvu je s 56.900 zaposlenimi imela Romunija.
Produktivnost dela v EU
Produktivnost dela v gozdarstvu, izražena v bruto dodani vrednosti, ki jo ustvari vsak zaposleni, je v EU v 2021 znašala okoli 49.100 EUR. Med članicami EU se je kazalnik precej razlikoval: najvišji je bil na Finskem (201.500 EUR/zap.), sledili sta Francija (114.400 EUR/zap.) in Švedska (79.900 EUR/zap.). Po podatkih Eurostata je produktivnost dela v gozdarstvu v Sloveniji znašala okoli 52.100 EUR/zap.
VIR: Statistični urad RS
VIR: Statistični urad RS