Brezpilotni letalniki oz. droni postajajo vse bolj nepogrešljiv del nadzora, vzdrževanja ter zagotavljanja varnosti prenosnega omrežja in zaposlenih.

Znotraj področja za infrastrukturo prenosnega omrežja na Elesu od lani obstaja posebna služba, ki zaposluje pilote – služba za upravljanje z brezpilotnimi letalniki oz. droni. V samo nekaj letih so se droni iz »nove igračke« prelevili v delovne konje za nadzor omrežja.

»Sprva smo leta 2020 kupili štiri drone, ker se nam je zdelo koristno, da bi kakšne stvari na daljnovodih lahko pobliže pogledali iz zraka,« je pripoved začel vodja službe Aleš Zupančič. »Ko smo to začeli izvajati, pa smo ugotovili, da stvar le ni tako preprosta – obstaja precej zakonskih zahtev in omejitev.«

Takrat so mu v družbi zaupali projekt: poskrbeti, da bo uporaba dronov skladna z zakonodajo in izvedena po pravilih. Prva koraka sta bila usposabljanje pilotov in registracija Elesa kot operatorja.

Ko so nato skladno z vsemi predpisi začeli izvajati preglede daljnovodov z droni, se je zadeva hitro izkazala za zelo uporabno. »Daljnovoda za podrobni pregled od blizu ni bilo treba izklopiti, našim vzdrževalcem ni bilo treba plezati na višino, pa smo vseeno imeli na voljo fotografije od blizu, tudi s sredine razpetin med daljnovodnimi stebri, ki smo jih pred tem lahko opazovali samo skozi daljnogled.«

Prav tako so jim droni omogočali natančno poznavanje podatkov o višini, na kateri je treba ukrepati, če se pojavi kak defekt. »Vzdrževalci so tako lahko natančno vedeli, s kakšno opremo, s kakšnim dvigalom bodo lahko napako odpravili.«

Razvoj je šel zelo hitro naprej in uporabnost dronov se je zelo hitro širila. »Tudi druge službe so začele posegati po naših podatkih in jih s pridom izkoriščati, dokler zadeva ni prerasla okvirov projekta.« Lani je bila tako znotraj področja za infrastrukturo prenosnega sistema ustanovljena posebna služba za upravljanje z brezpilotnimi letalniki, Zupančič pa je prevzel njeno vodenje.

Prej zastareli kot izrabljeni

V službi so poleg Zupančiča še štirje zaposleni, ki so razporejeni po različnih regijah oziroma centrih za infrastrukturo prenosnega omrežja (CIPO). Njihovi nalogi sta letenje z droni in zajemanje podatkov.

Sicer niso edini, ki pri delu uporabljajo drone. V Elesu je 20 usposobljenih pilotov. »Je pa res, da imajo piloti v naši službi najvišje kategorije certifikacije in so usposobljeni za najzahtevnejše naloge, tudi v urbanih okoljih, v bližini letališč in helioportov, kjer so te zahteve najstrožje.«

Ena izmed nalog službe je tudi skrb, da so vsi piloti ustrezno usposobljeni in certificirani za naloge, ki jih opravljajo, ter da uporabljajo opremo, ki je skladna in redno servisirana, pa tudi, da vodimo vse evidence skladno z zakonodajo.

Trenutno razpolagajo z 20 droni različnih velikosti, od najmanjših za namene demonstracij do največjih z raznoliko opremo, ki med letom zvenijo že bolj kot manjši helikopterji. Proizvajalec vseh je isti – kitajsko podjetje DJI.

Kot pravi Zupančič, se tehnologija razvija hitreje, kot se droni obrabijo. Prej postanejo zastareli. »Prve drone, ki smo jih kupili pred leti, smo že »upokojili«, ker so bili tehnološko zastareli in zato neprimerni za našo uporabo.«

Helikopter postal zgodovina

Ena ključnih nalog dronov je spremljanje stanja vegetacije na trasah daljnovodov, na videz postranska zadeva, ki pa jo operaterji prenosnih omrežij jemljejo skrajno resno. Če bi se namreč kakšno grmičevje ali drevo preveč razrastlo, bi se povečalo tveganje za stik z daljnovodnimi vodniki, kratek stik in za zasilni izklop daljnovoda.

Eles je za potrebe spremljanja vegetacije na trasah slovenskih prenosnih daljnovodov (skupna dolžina omrežja je 2.859 km) v sodelovanju z Univerzo v Mariboru razvil aplikacijo VegeLine. Razvoj se je začel, še preden so kupili prve drone. »Sistem temelji na posnetkih sistema LIDAR, ki smo jih sprva delali s pomočjo helikopterja, kar je bilo okorno, zamudno in drago,« je povedal Aleš Zupančič.

LIDAR (angl. Light Detection and Ranging) je tehnologija daljinskega zaznavanja, ki z laserskimi impulzi meri razdalje do objektov in iz teh meritev ustvari zelo natančen tridimenzionalni model prostora.

S helikopterjem celotnega daljnovodnega omrežja niso zmogli spremljati dovolj pogosto. Podatki niso bili dovolj ažurni. »Dve leti star podatek o stanju vegetacije pač ni več podatek. Za posnetke iz helikopterja bi vsak daljnovod prišel na vrsto na nekaj let. Z droni pa smo letos do začetka junija že uspeli posneti celotno omrežje.«

Letijo vedno dlje

Učinkovitost uporabe dronov se neprestano povečuje. »Na začetku smo lahko leteli samo tako daleč, da je dron ostajal v vidnem polju pilota, kar je močno omejilo razdaljo, ki smo jo lahko pregledali z enim poletom. Uspelo pa nam je pridobiti operativno dovoljenje za letenje zunaj vidnega polja, kar pomeni, da lahko z enim vzletom pokrijemo bistveno večjo razdaljo.«

Poleg tega so poleti po novem skoraj povsem avtomatizirani. »Dron preprosto sledi strelovodni žici daljnovoda na vnaprej določeni višini. Pilotu pred poletom tako ni več treba narediti natančnega načrta poleta.«

Še ena nedavna novost pa je, da so pridobili dovoljenje za predajo kontrole drona med dvema pilotoma med letom. »To pomeni, da en pilot vzleti in zažene snemalno sekvenco, drug pilot pa ob tem že čaka na skrajni točki dometa drona, pri čemer na polovici poti prevzame upravljanje. Nato lahko opravi drugo polovico poti, pristane, zamenja baterijo in spet vzleti, drugi pilot pa se medtem že premakne naprej po trasi daljnovoda na naslednjo skrajno točko dometa. To celoten postopek snemanja še bistveno pospeši. V povprečju lahko tako dva pilota v enem dnevu pregledata približno 20 kilometrov daljnovoda.«

Avtomatizirano iskanje napak

Lidarski posnetki so samo en del njihovih nalog. »Želimo si, da bi tudi preglede daljnovodov in iskanje morebitnih napak povsem prepustili dronom in algoritmom,« pripoveduje Zupančič. In pri tem so že zelo daleč. »Skupaj s partnerji v skupnem evropskem projektu razvijamo algoritme in orodja umetne inteligence za iskanje in prepoznavanje napak na fotografijah, posnetih z droni. Sistem se tako lahko uči na ogromni skupni bazi fotografij, kar močno izboljša in pospeši učenje.«

Avtomatizirati želijo tudi pregledovalne lete, kar je mogoče doseči z navezavo na podatke s posnetkov LIDAR. Razvijajo aplikacijo, ki bi na podlagi teh posnetkov sama zasnovala načrt leta za pregled vseh ključnih delov daljnovoda. »Za primerjavo: pred kratkim sta šla dva odlično usposobljena pilota opravit eno tako misijo za zajem fotografij. Za en steber sta porabila 15 minut. Z avtomatizirano misijo dron en steber poslika v dveh minutah. Poleg tega lahko dron na avtomatizirani misiji z ene lokacije nato odleti še nekaj stebrov naprej v obe smeri, operatorjem pa se ni treba prestavljati.«

Prednost avtomatiziranih misij je, še poudarja Zupančič, tudi v tem, da jih je mogoče večkrat izvesti na povsem enak način, kar je za strojno učenje zelo dobrodošlo. »Vedno dobimo slike, posnete iz istih kotov, iz iste oddaljenosti, z isto resolucijo, z istim fokusom …«

Pomoč pri reševanju sporov

Zahvaljujoč dronom, imajo na Elesu že danes na voljo obsežen nabor arhivskih posnetkov, ki jim omogočajo primerjavo stanja na terenu in jim tudi pomagajo razreševati morebitne spore. Zupančič nam je zaupal nedavni primer. »Ko so naši vzdrževalci na območju Maribora izvajali dela na daljnovodnem stebru in so morali za to urediti dostopno pot, so se z lastnikom dogovorili, da bodo po končanih delih teren povrnili v prvotno stanje. A po končanih delih se je lastnik zelo razburil, češ da se niso držali dogovora in da je zdaj naklon terena večji, kar mu preprečuje košnjo. Takrat smo preprosto vzeli arhivski posnetek stanja pred posegom, z dronom naredili nov lidarski posnetek po končanih delih in mu s podatki dokazali, da stanje ne odstopa niti za en sam odstotek. In zadeva je bila končana.«

Podatke, zajete z droni, vse večkrat uporabljajo tudi druge službe znotraj Elesa – za pomoč pri projektiranju, načrtovanju del, določanju odškodnin po posegih na zemljiščih, pri dokazovanju nujnosti posegov … Tudi pri Našem stiku smo jih že prosili za fotografije iz zraka. »Postajamo vedno koristnejši,« se je nasmehnil Zupančič.

Droni v svojih »hiškah«

Droni bodo v prihodnje vedno bolj avtonomni. »Naš naslednji korak je uvedba priključnih postaj (angl. dock station), na katerih bi imel dron svoje stalno mesto in bi se lahko avtonomno polnil, nato pa po ukazu opravljal redne misije in nam sproti pošiljal podatke.«

Sistem bodo najprej preizkusili v eni izmed razdelilno-transformatorskih postaj, na kateri bo dron opravljal varnostni nadzor stikališča z vidika morebitnih nepooblaščenih dostopov pa tudi v smislu varnosti pri delu. »Novejši droni so že opremljeni s sistemom LIDAR za orientacijo v prostoru in lahko zelo natančno letijo tudi v bližini opreme pod napetostjo. Dežurni bi lahko tako ob sprožitvi kakega alarma dronu naročil, da naj gre od blizu pogledat problematični element, in na podlagi prejetih podatkov presodil, ali je nujno takojšnje ukrepanje.« 

Zupančič kot eno izmed možnosti omenja tudi, da bi takšne priključne postaje z droni namestili kar na daljnovodne stebre in bi jim lahko snemalne misije naročali iz centrale. »Tukaj bo sicer treba presoditi, ali bi stroški odtehtali koristi in ali podatke res potrebujemo tako pogosto. A če bo tehnologija še naprej tako napredovala in če bodo cene še malo padle, se mi zdi tudi to povsem realna možnost.«

Varnost na prvem mestu

Ob številnih koristih uporabe dronov za pridobivanje podatkov lahko hitro pozabimo na mogoče najpomembnejšo korist – varnost vzdrževalcev. »En faktor je delo na višini, drug faktor je delo v bližini objekta pod napetostjo. Z droni potrebe po tovrstnih človeških posegih močno zmanjšamo,« je poudaril Zupančič.

V kratkem bo Eles v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic začel na daljnovode nameščati posebne odsevne tablice, ki bodo ptiče opozarjale na oviro v zraku. »To bomo izvajali z droni, kar pomeni, da bomo montažo lahko opravili na vklopljenem daljnovodu, ne da bi moral kateri izmed vzdrževalcev plezati na višino.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/