Pravično plačilo za ustvarjalno delo, zaščita avtorskih pravic pri razvoju umetne inteligence in ohranjanje ustvarjalne svobode so bile osrednje teme srečanja evropskih scenaristov, režiserjev in predstavnikov kolektivnih organizacij s poslanci Evropskega parlamenta. Na dogodku je sodelovala tudi AIPA. Razprave so posebej pomembne v času, ko Evropska unija pripravlja odločitve, ki bodo vplivale na prihodnost evropske avdiovizualne (AV) industrije in položaj njenih ustvarjalcev.
Srečanje, ki je potekalo 7. oktobra 2026 v Strasbourgu, so pripravile evropske organizacije SAA, FERA in FSE, gostiteljici pa sta bili evropski poslanki Sabine Verheyen, podpredsednica Evropskega parlamenta, in Emma Rafowicz, podpredsednica parlamentarnega odbora za kulturo in izobraževanje (CULT). Dogodek je bil priložnost za neposreden dialog med AV ustvarjalci in evropskimi odločevalci o prihodnosti avtorskih pravic, pogojih ustvarjanja in pravičnem plačilu za ustvarjalno delo.
Evropske odločitve bodo vplivale tudi na slovenske ustvarjalce
Dogodek se je odvil v ključnem trenutku za evropski AV sektor. Evropska komisija pregleduje evropski avtorskopravni okvir, potekajo pogajanja o novem programu AgoraEU za obdobje 2028–2034, obenem pa je v pregledu tudi direktiva o AV medijskih storitvah (AVMSD).
To so tri področja, ki bodo pomembno vplivala na prihodnje pogoje delovanja evropske AV industrije. Odločitve bodo med drugim določale, kako učinkovito bodo zaščitene pravice ustvarjalcev v digitalnem okolju, kakšne možnosti financiranja bodo imeli evropski projekti ter kako bo zagotovljena dostopnost evropskih AV vsebin na različnih platformah.
Za slovenske avtorje in druge imetnike pravic so ta vprašanja še posebej pomembna, saj se njihova dela vse pogosteje uporabljajo tudi zunaj nacionalnih meja. Učinkovito varstvo pravic, pravično plačilo in usklajena evropska pravila so zato pomembni pogoji za dolgoročno vzdržen razvoj ustvarjalnega sektorja.
Umetna inteligenca odpira vprašanja varstva pravic in pravičnega plačila
Pomemben del razprave je bil namenjen razvoju generativne umetne inteligence in uporabi avtorsko zaščitenih del pri učenju modelov. Predstavniki ustvarjalcev so opozorili na pomanjkanje preglednosti uporabe del brez ustreznih dovoljenj in plačil ter na vse večje neravnovesje med ustvarjalci in velikimi tehnološkimi podjetji.
Predsednica SAA Barbara Hayes je poudarila, da številni scenaristi in režiserji za uporabo svojih del pri razvoju umetne inteligence niso prejeli nadomestil, individualno sodno uveljavljanje pravic pa je zanje pogosto nedostopno.
Evropski poslanci so ob tem izpostavili tudi vprašanje ustvarjalne neodvisnosti. Emma Rafowicz je opozorila na nevarnosti, ki jih za umetniško svobodo predstavljajo ekonomski pritiski in negotovi pogoji dela, ter poudarila, da morajo ustvarjalci za svoje delo prejeti pravično plačilo.
Močna evropska AV industrija potrebuje neodvisne ustvarjalce
Razprava je bila namenjena tudi prihodnjemu evropskemu programu AgoraEU, ki bo pomembno določal možnosti financiranja kulturnega in AV sektorja. Sodelujoči so opozorili na potrebo po ohranitvi močne podpore evropski AV produkciji, neposrednih možnostih financiranja ustvarjalcev ter zaščiti njihove umetniške neodvisnosti.
Sabine Verheyen je poudarila pomen nadaljevanja programa MEDIA in opozorila, da vidnost evropskih zgodb ne sme biti prepuščena zgolj algoritmom digitalnih platform. Predstavniki režiserjev in scenaristov pa so izpostavili tudi zahtevne delovne pogoje, negotovost prihodkov in pritiske, ki lahko omejujejo ustvarjalno svobodo.
Sporočilo srečanja je bilo jasno: konkurenčnost evropske AV industrije ne more temeljiti zgolj na razvoju produkcije in distribucije, temveč tudi na ustreznem položaju ljudi, ki evropske zgodbe ustvarjajo.
AIPA: Glas slovenskih ustvarjalcev mora biti slišan tudi v Evropi
Sodelovanje AIPA na srečanju je del prizadevanj za krepitev mednarodnega povezovanja in zastopanja interesov slovenskih AV ustvarjalcev ter drugih imetnikov pravic. Evropske zakonodajne in razvojne odločitve namreč neposredno vplivajo tudi na pogoje kolektivnega upravljanja pravic v Sloveniji. »Srečanje je znova pokazalo, kako pomemben je neposreden dialog ustvarjalcev in njihovih organizacij z odločevalci. AIPA odnose s slovenskimi poslanci gradi in vzdržuje dolgoročno, ne le takrat, ko je na mizi konkretna zakonodaja. Zato smo še posebej hvaležni vsem poslankam in poslancem, ki kljub prenatrpanim urnikom najdejo čas, da nam prisluhnejo ter se seznanijo s potrebami in izzivi AV sektorja. Povezovanje na evropski ravni pa nam omogoča, da se pri oblikovanju prihodnjih pravil sliši tudi glas ustvarjalcev z manjših trgov, kot je slovenski,« je po dogodku povedal direktor AIPA Gregor Štibernik.
VIR: https://aipa.si/