Gradbeni nadzor predstavlja zadnjo varovalko kakovosti in varnosti gradbenih projektov, vendar njegova vloga v praksi pogosto ni ustrezno ovrednotena.
Udeleženci posveta GZS-Združenja za svetovalni inženiring so poudarili potrebo po jasni razmejitvi med gradbenim nadzorom po zakonodaji in širšo vlogo inženirja po modelih FIDIC ter izpostavili pomen digitalizacije, učinkovitega upravljanja znanja in krepitve strokovnih kompetenc. Za zahtevnejše projekte bo ključno tudi sistematično upravljanje tveganj, ki omogoča pravočasno prepoznavanje in obvladovanje morebitnih zapletov.
Mag. Slovenko Henigman, direktor GZS – Združenja za svetovalni inženiring: »Gradbeni nadzor je še vedno eden najbolj zapostavljenih segmentov gradbenega projekta, čeprav ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, kakovosti in zakonitosti gradnje. Dober nadzornik si mora ves čas zastavljati vprašanje: ali sem storil vse, da ne bi prišlo do napak, poškodb ali celo hujših nesreč.«
V praksi se pogosto srečujemo z velikimi neskladji med zakonsko določenimi nalogami gradbenega nadzora na eni ter pogodbami za posamezne projekte in pričakovanji investitorjev na drugi strani. Predvsem slednja so pogosto bistveno širša in zahtevnejša od zakonskega okvira. Prav zato je nujno, da se vloga gradbenega nadzora v projektih tudi ustrezno ovrednoti.
GZS pozdravlja vsak dialog, ki prispeva k večji učinkovitosti investicijskih procesov in krepitvi strokovnosti v slovenskem gospodarstvu. Zato na področju gradbenih investicij že vrsto let uspešno deluje SSIG – Strateški svet za investicije in gradbeništvo, ki povezuje vse deležnike v investicijskem procesu.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Svetovalni inženiring, projektiranje ter gradbeni nadzor predstavljajo pomemben del verige, ki omogoča uspešno izvedbo investicij. Njihova strokovnost in odgovorno delo neposredno vplivata na trajnost, varnost, gospodarnost ter končno vrednost objektov, ki jih gradimo. Uspešni investicijski projekti temeljijo na jasnih vlogah, natančno opredeljenih odgovornostih in medsebojnem zaupanju vseh udeležencev. Kadar so pričakovanja in naloge nedvoumno določene, se zmanjšujejo tveganja, izboljšuje učinkovitost in povečujejo možnosti za uspešno izvedbo projektov. V času, ko se Slovenija sooča z vrsto pomembnih infrastrukturnih projektov, je kakovosten dialog med vsemi deležniki še toliko pomembnejši. GZS bo tudi v prihodnje podpirala aktivnosti, ki prispevajo k večji predvidljivosti, strokovnosti in uspešnosti investicijskega procesa.«
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec je poudaril pomen razprave o gradbenem nadzoru, ki je pomembna za vse deležnike v procesu graditve. Po njegovih besedah pooblaščeni inženirji delujejo po jasnih strokovnih pravilih, bi bilo pa potrebno ustrezneje urediti vrednotenje dela pooblaščenih inženirjev ter zagotoviti primerno plačilo za njihovo prisotnost na gradbiščih. Po njegovem mnenju je na področju gradbenega nadzora še veliko prostora za izboljšave, pri čemer je posebej izpostavil pomanjkljivosti zakonodaje na področju evidenčnih listov. Pozdravil je sodelovanje med GZS in IZS ter izrazil pričakovanje, da bodo skupna prizadevanja prispevala k izboljšanju kakovosti gradnje in učinkovitejšemu nadzoru. Ob tem je poudaril pomen digitalizacije in uvajanja BIM-tehnologij, ki postajajo standard pri načrtovanju, gradnji in upravljanju objektov. Ne bodo pa roboti mogli nadomestiti inženirja z izkušnjami in strokovnim znanjem.
Predsednik IZS mag. Črtomir Remec: »Prav inženirji bodo tisti, ki bodo tudi v prihodnje ključni za uspešno izvedbo gradbenih projektov.«
Na okrogli mizi so svoje videnje predstavili naročniki.
Vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Nejc Vesel je je poudaril, da so za uspešno izvedbo projektov ključni dobro sodelovanje med naročnikom, projektantom, izvajalcem in nadzornikom, kakovostno pripravljena projektna dokumentacija ter aktivna vloga investitorja. Redno usklajevanje med deležniki po njegovem mnenju omogoča pravočasno reševanje večine izzivov.
Direktor HSE INVEST Jure Šimic se je strinjal, da je za uspešno izvedbo projektov ključno sodelovanje vseh deležnikov, pri čemer je nujna jasna razmejitev med gradbenim nadzorom po gradbeni zakonodaji in širšo vlogo inženirja po pogodbenih modelih FIDIC. Po njegovem mnenju v praksi pogosto prihaja do nejasnosti glede pojmov, nalog in odgovornosti, saj FIDIC predvideva bistveno širšo vlogo inženirja od zakonsko opredeljene funkcije gradbenega nadzornika. Zato je treba v investicijskem procesu jasno opredeliti pristojnosti in odgovornosti posameznih akterjev.
Janez Kušnik, direktor za gradnje in obnove v DARS, je dejal, da pri svojih projektih uporabljajo inženirja in ne zgolj gradbenega nadzornika, saj so infrastrukturni projekti preveč kompleksni za ožji zakonski pristop. Inženirje vključujejo od priprave projektne dokumentacije do izteka garancijske dobe. Po njegovih besedah je gradbeni nadzor zadnja varovalka projekta, uspešen pa je takrat, ko tveganja prepoznava in obvladuje pravočasno. Pri zahtevnih projektih inženirju zagotavljajo tudi podporo zunanjega nadzora kakovosti in specializiranih strokovnjakov, pri čemer je za uspeh projekta ključen tudi kakovosten gradbeni izvajalec. Kljub temu, če bo število projektov raslo, inženirjev pa padlo, kakovost nadzora ne sme pasti. Z digitalizacijo in umetno inteligenco bo prišlo tudi do sprememb dela inženirja v smeri večje kreativnosti. Michal Maco, direktor CORWIN SI, je poudaril, da kot tuji investitor potrebujejo strokovnjake, ki dobro poznajo slovensko zakonodajo, postopke in regulatorno okolje. Gradbeni inženirji imajo pri tem pomembno vlogo, saj spremljajo projekt od začetka, preverjajo ustreznost rešitev in nadzorujejo izvedbo del na gradbišču. Kakovosten nadzor predstavlja pomembno dodatno varovalko. Opozoril je tudi na potrebo po izboljšanju investicijskega okolja v Sloveniji. Po njegovem mnenju postopki pridobivanja dovoljenj trajajo predolgo, zato bi bilo treba zmanjšati administrativne ovire in pospešiti postopke. Ob tem je izpostavil pomen kakovostne projektne dokumentacije, ki pomembno vpliva na časovno in stroškovno uspešnost projekta.
Zaključki posveta
- Gradbeni nadzor je strokovna disciplina, ki v prihodnje potrebuje bistveno večjo pozornost. Obstoječi zakonodajni okvir se dopolnjuje s pravili stroke, ki so trenutno v javni razpravi. V tej želijo inženirji čim bolj aktivno sodelovati.
- Inženiringi pozivajo naročnike, da natančneje pripravijo javna naročila. Nejasno opredeljene naloge namreč pogosto vodijo v različne interpretacije obsega in vsebine dela.
- Pri dolgotrajnih projektih je treba ustrezno urediti vprašanje podaljševanja pogodbenih rokov, ki ga je treba priznati kot dodatno delo, ki se tudi plača.
- Nujna je jasna razmejitev med gradbenim nadzorom v ožjem zakonskem pomenu in širšo vlogo inženirja po pogodbenih modelih FIDIC, saj različni tipi projektov zahtevajo različne pristope, odgovornosti in kompetence.
- Umetna inteligenca in digitalna orodja že postajajo del vsakodnevne prakse v gradbeništvu, vendar njihova uporabnost ostaja odvisna od kakovosti vhodnih podatkov in strokovne presoje uporabnikov. Ob hkratnem pomanjkanju usposobljenega kadra bo zato še pomembneje učinkovito upravljanje znanja, digitalizacija procesov in krepitev strokovnih kompetenc.
- Predvsem pri zahtevnejših investicijskih projektih je potreba sistematična analiza tveganj, ki omogoča pravočasno prepoznavanje potencialnih težav ter učinkovitejšo zaščito investitorjev, izvajalcev in drugih udeležencev v procesu graditve.
VIR: https://media.gzs.si/