Številne elektroenergetske naprave v vročinskem valu izgubijo učinkovitost. Kaj pa baterijski hranilniki?

Izrazit vročinski val in dolgotrajne sušne razmere so znova nazorno pokazale občutljivost številnih klasičnih energetskih objektov na ekstremne okoljske pogoje. Hidroelektrarnam zaradi nizkega pretoka rek primanjkuje vode za proizvodnjo električne energije, jedrskim in termoelektrarnam pa primanjkuje (dovolj hladne) vode za hlajenje. Plinske elektrarne pri visokih temperaturah zraka postanejo manj učinkovite, saj nižja gostota vročega zraka zmanjšuje količino kisika, ki doteka v sistem, in s tem intenziteto zgorevanja.

Kako pa se v takih razmerah odrežejo obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, ter baterijski hranilniki? Za odgovore smo prosili družbo GEN-I, ki upravlja virtualno elektrarno, ki združuje vse navedene vire.

Nižja gostota zraka slabše poganja elise

Pri vetrnih elektrarnah visoke temperature zmanjšujejo proizvodnjo energije, saj višja temperatura zmanjša gostoto zraka, zato je v vetru pri isti hitrosti manj energije, so nam pojasnili. »Pri povprečni hitrosti vetra 8 m/s je razlika v proizvodnji med hladnimi  (< 0°C) in visokimi (> 30°C) temperaturami približno 25-odstotna.«

Nižjo učinkovitost sončnih elektrarn nadomestijo daljši dnevi

Učinkovitost pri visokih temperaturah pade tudi sončnim elektrarnam. V vročih poletnih dneh dosegajo konične moči nekje v rangu 80 odstotkov inštalirane moči fotonapetostnih modulov, so nam pojasnili.  »Kljub temu pa so zaradi daljšega osončenja vroči in jasni dnevi najbolj produktivni za proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn. Vpliv temperature na učinkovitost fotonapetostnih modulov je sicer dobro poznan in predstavlja standardni del tehničnih specifikacij sončnih elektrarn. Ta dejavnik upoštevamo tudi pri upravljanju našega proizvodnega portfelja.«

Pomembna je po njihovih besedah tudi lokacija postavitve razsmernikov, ki se lahko zaradi direktnega sonca pregrevajo in zaradi tega delujejo z zmanjšano močjo. »Zato je priporočljivo, da so v primeru namestitve razsmernikov zunaj, ti nameščeni v senčnih legah oziroma imajo izvedeno ustrezno zaščito proti soncu.«

Baterijski hranilniki: »Nismo zaznali merljivih učinkov«

Kaj pa baterijski hranilniki, ki prevzemajo vse bolj pomembno vlogo v elektroenergetskih sistemih? »V naših meritvah nismo zaznali merljivih učinkov na delovanje oz. učinkovitost baterijskih hranilnikov iz naslova visokih temperatur. Po naših izkušnjah tako oprema dobro prenaša vročino.« 

VIR: https://www.nas-stik.si